Spoštovane UPORABNICE, spoštovani UPORABNIKI osebne asistence! Na današnji dan smo pred letom dni osebne asistentke in osebni asistenti prvič STAVKALI. Nekateri ste nas podprli, med drugim tudi tudi tako, da ste se udeležili protestnega shoda pred MDDSZ. Še enkrat: hvala!
Na stavkovnih pogajanjih z MDDSZ smo predlagali vzpostavitev OA v JAVNEM SEKTORJU, tako da vsi zaposleni postanemo javni uslužbenci, dosedanji izvajalci osebne asistence pa postanejo podružnice JAVNEGA ZAVODA OA. Predlog novele ZOA, ki je bil prejšnji mesec v javni razpravi, ponuja sicer manj korenito obliko javnega zavoda, ki pa vsekakor JE KORAK V PRAVO SMER.
Upiranje naših zaposlovalcev – izvajalcev osebne asistence – ustanovitvi kakršnega koli javnega zavoda OA smo v SOA pričakovali in nas niti najmanj ne preseneča. Kaj bi šele bilo, če bi predlog novele vseboval obliko zavoda, kakršno smo mi predlagali! Poudarjamo pa, da je država, s tem ko je OA vzpostavila v zasebnem sektorju, bežala od odgovornosti.
Če se z javnimi sredstvi financirajo dejavnosti v zasebnem sektorju, se lahko država kot financer nenehno izgovarja na negospodarno izvajanje dejavnosti, na zlorabe, anomalije itn., ki jih ne more učinkovito nadzorovati in odpravljati, ker nima primerljivih pooblastil, kakršna ima v primeru javnih ustanov. Lahko pa znižuje financiranje, saj v konkretnem primeru osebne asistence ni neposredno odgovorna za uresničevanje pravic oviranih oseb – uporabnic in uporabnikov.
Prav tako država ni hotela biti neposredno odgovorna za kvalitetne pogoje dela, za varnost in zdravje delavk in delavcev ter za ustrezno ovrednotenje njihovega dela, saj je odgovornost za vse to preložila na razdrobljene izvajalce dejavnosti v zasebnem sektorju, čeprav gre za dejavnost, ki jo 100% financira z javnimi sredstvi.
Za to, da so pravice resnične, ne pa le na papirju, je nujno, da se ve, kdo je dejansko odgovornen za njihovo uresničevanje. Z ustanovitvijo javnega zavoda OA bi država spet prevzela odgovornost za izvajanje OA, ki jo je s samo uzakonitvijo sicer priznala in prevzela, a je z istim dejanjem od nje zbežala, ko jo je preložila ter razdrobila na izvajalce v zasebnem sektorju. Zato ni dvoma, da bi bila ustanovitev javnega zavoda OA korak v pravo smer.
V SOA se seveda zavedamo, da korak v pravo smer ni zagotovilo, da ga ne bi spremljala in mu ne bi sledila še dva-tri koraka nazaj ali v kako drugo smer. Zato si bomo ravno tudi ob javnem zavodu in v razmerju do javnega zavoda še naprej vztrajno prizadevali, da skupaj z drugimi deležniki – predvsem z vami, spoštovane uporabnice in spoštovani uporabniki – prispevamo k izboljševanju kvalitete osebne asistence in tudi sicer kvalitete življenja vseh oviranih oseb.
Zagotovo pa drži sledeče: BREZ ZADOVOLJNIH DELAVK IN DELAVCEV, KI SO SPOŠTOVANI, DOVOLJ SPOČITI IN JE NJIHOVO DELO CENJENO TER USTREZNO VALORIZIRANO, KI SE JIH SLIŠI IN UPOŠTEVA – NI IN NE BO KVALITETNE TER VSEM UPORABNICAM IN UPORABNIKOM DOSTOPNE OSEBNE ASISTENCE!
