ODGOVOR DRUŠTVU YHD: KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE, SAM VANJO PADA!

YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je včeraj delilo naš javni poziv Društvu distrofikov Slovenije, s pripisom:

𝑆𝑖𝑛𝑑𝑖𝑘𝑎𝑡 𝑜𝑠𝑒𝑏𝑛𝑒 𝑎𝑠𝑖𝑠𝑡𝑒𝑛𝑐𝑒

𝐾𝑎𝑗 𝑘𝑜 𝑏𝑖 𝑡𝑎 𝑣𝑝𝑟𝑎𝑠̌𝑎𝑛𝑗𝑎 𝑖𝑛 𝑧𝑎ℎ𝑡𝑒𝑣𝑒 𝑛𝑎𝑠𝑙𝑜𝑣𝑖𝑙𝑖 𝑛𝑎 𝑀𝐷𝐷𝑆𝑍?

𝑆 𝑡𝑎𝑘𝑠̌𝑛𝑖𝑚 𝑝𝑟𝑖𝑠𝑡𝑜𝑝𝑜𝑚 𝑘𝑜𝑝𝑙𝑗𝑒 𝑆𝑂𝐴 𝑗𝑎𝑚𝑜 𝑠𝑎𝑚𝑖 𝑠𝑒𝑏𝑖!

Društvu YHD smo v komentarju odgovorili:

𝑲𝒅𝒐𝒓 𝒅𝒓𝒖𝒈𝒆𝒎𝒖 𝒋𝒂𝒎𝒐 𝒌𝒐𝒑𝒍𝒋𝒆, 𝒔𝒂𝒎 𝒗𝒂𝒏𝒋𝒐 𝒑𝒂𝒅𝒂! 𝑶𝑨𝒔𝒊𝒔𝒕 𝒏𝒊𝒎𝒂𝒎𝒐 𝒄̌𝒆𝒔𝒂 𝒊𝒛𝒈𝒖𝒃𝒊𝒕𝒊. 𝑴𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒛̌𝒆 𝒗 “𝒋𝒂𝒎𝒊”.

Komentirala je tudi ga. Vesna Melansek, z namigom, da bi se v SOA lahko zavzeli za vnos višin dodatkov v pogodbe o zaposlitvi. Ker je naš tozadevni odgovor prerasel v še eno pojasnitev situacije, naših stališč in delovanja, spet z nekoliko drugačnega zornega kota, ga tukaj navajamo:

Kaj bi pomagalo, če bi višine dodatkov sicer bile v pogodbah o zaposlitvi, pa bi bile izrazito nizke (neugodne)? Kaj pomaga, če je obseg dopusta v pogodbi o zaposlitvi in je identičen, kot ga določa 159. člen ZDR-1?

Od 1. marca 2022 je režim, ki ga določa POA, pač tak, da dovoljuje izplačilo dodatkov v višinah, kot jih določa Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), iz katere so maksimalne višine v 28. členu POA prepisane, in obsege dopustov po 160. členu ZDR-1. Toda, ko IzvOA tarnajo, da je cena ure storitve prenizka, jim na MDDSZ cinično odgovarjajo, da jim pač ni treba dajati tolikšnih dodatkov, kot jih dajejo, in obsegov dopusta, ki presegajo določila 159. člena. Še več: tudi višje plače po treh letih neprekinjenega dela v osebni asistenci jim ni treba dati.

Če pa pozorno beremo določila decembrskega Pravilnika o spremembah Pravilnika o osebni asistenci, bomo videli, da je OAsist zagotovljena le minimalna plača. Tista 1,02-kratnik in 1,06-kratnik sta oba zgolj “optional”. POA dejansko zagotavlja le minimalno plačo, regres za letni dopust v višini minimalne plače, povračila za prehrano, kot veljajo za javni sektor, in povračila za prevoz na delo in z dela, kot veljajo za javni sektor. Vse drugo je zgolj “optional”.

Če bi mi vztrajali, da se IzvOA s pogodbami o zaposlitvi zavežejo k določenim, nefleksibilnim višinam dodatkov in obsegom dopustov, bi se zaradi strahu pred pomanjkljivim financiranjem v njih znašle smešno nizke višine dodatkov in obseg dopusta po 159. členu. Ja, IzvOA jih ne bi mogli kar tako zlahka dodatno zniževati, ampak zviševati tudi ne. Vse skupaj pa bi vplivalo na “metodologijo” izračuna cene ure stroritve, ki bi se znižala, saj bi IzvOA ostajala sredstva (začaran krog).

Edina rešitev je torej izpogajana kolektivna pogodba. Zakaj? Zato, ker ima ministrstvo za finance (MF) enako ciničen odnos do MDDSZ, kot ga ima MDDSZ do IzvOA. MF tako reče MDDZS: “Toliko vam bomo dali za OA, znajdite se. Zakaj pa vaš POA napotuje na tisto ali ono kolektivno pogodbo? Odpravite njeno zavezujočnost, pa bo.” In tako naprej, vse do danes.

Posledično MDDSZ nikoli ne bo moglo od MF zahtevati več sredstev za OA, če se ne bo moglo sklicevati na pogajanja v socialnem dialogu. Ker pa se IzvOA z nobenim novim določilom ZOA ne da več prisiliti, da bi se združili v kako “Zvezo IzvOA”, ki bi lahko bila naš socialni partner, je edina možnost razširjena veljavnost kolektivne pogodbe, ki jo MDDSZ sklene med SOA in javnim zavodom kot javnosektorskim IzvOA, in ki zaradi razširjene veljavnosti velja za vse OAsist in IzvOA.

Določil kolektivne pogodbe se ne da spreminjati brez dogovora med socialnima partnerjema, zato MF ne bi več moglo neposredno pritiskati na MDDSZ. Moralo bi financirati glede na določila kolektivne pogodbe. S kolektivno pogodbo bi bila torej zagotovljena stabilnost financiranja za vse IzvOA in stabilnost plač, dopustov ter dodatkov za vse OAsist. Toda IzvOA so se odločili, da takšno rešitev “v celoti” zavrnejo.

Minister Mesec je za nastalo situacijo odgovoren, ker iz strahu pred vplivom invalidskih organizacij popušča destruktivnim potezam IzvOA, slednji pa so odgovorni, ker iz strahu pred izgubo “svojih” UpOA (in domnevnih drugih svojih razlogov) spodkopavajo naša večletna prizadevanja ter s tem ogrožajo prihodnost UpOA in dejavnosti OA ter sedanji in prihodnji položaj OAsist.

Naše taktike v določenih situacijah vselej dosledno izhajajo iz naše dolgoročne strategije, ki je določena v naših Smernicah.