Pravilnik slabša ureditev pomembnega socialnovarstvenega področja – financiranja družbene skrbi za čim bolj neodvisno in izpolnjujoče življenje upravičencev do osebne asistence. Svoja videnja pravilnika smo skušali v zadnjih dneh predstaviti predstavnikom ministrstva za delo tudi neposredno, a ti žal za nas niso našli časa.
Nesprejemljivo je, da nam vse bolj skromne pravice ministrstvo odreja kar s podzakonskim aktom, pri tem pa izvajalcem osebne asistence, tj. našim delodajalcem, tudi za stroške dela ob vsakem koraku in skoraj na vsaki točki dosledno režejo vse bolj tanke rezine.
Pristojni so si tokrat dovolili še za odtenek večjo perfidnost: predlagali so dvig izhodiščne višine cene ure za dva plačna razreda (iz 23. na 25. plačni razred “plačne lestvice, ki velja za javni sektor”), pri tem so odrekli financiranje številčnih dodatkov OA (npr. za deljen delovni čas, za izmensko delo, za neenakomerno razporejen delovni čas in za posebne obremenitve), znižali so dodatek za nadurno delo in število dni dopusta, dovolili so z zakonom nepredvideno drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, omejili so višino regresa za letni dopust.
V SOA tudi ne moremo pristati na sramotno nizko število ur usposabljanja, ki jih pripravljavec določa za poklice v osebni asistenci, zlasti za OA, še bolj nesprejemljivo pa je, da nam skrbniki ureditve odrekajo pravico do socialnega dialoga, socialnega partnerstva in soupravljanja.
CELOTNA OBJAVA TUKAJ.