MINISTRSTVU ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI, DIREKTORATU ZA INVALIDE
VSEM IZVAJALCEM OSEBNE ASISTENCE
/na e-naslove v Registru izvajalcev osebne asistence/
ZADEVA: ODGOVOR NA DOPIS Z DNE 26. 1. 2024
Spoštovani na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, spoštovana Simona Kamšek, sekretarka Direktorata za invalide!
Kot smo zatrdili že v našem pozivu izvajalcem osebne asistence (IzvOA), je za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (KPDZSV) po našem trdnem prepričanju pristojen Odbor za razlago KPDZSV (odbor), ne pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Glede tega se najbrž strinjamo, saj ste, kot pravite, odboru posredovali vaše »pomisleke in stališča«.
Pravite pa, da se nikakor ne strinjate z našo interpretacijo razlage odbora, po kateri od 17. novembra 2023 KPDZSV velja za celotno dejavnost osebne asistence (OA), torej za vse IzvOA, vključno s tistimi – to zdaj eksplicitno dodajamo, čeprav je samoumevno, a nekaterim IzvOA ni bilo – ki nimajo statusa društva ali zavoda v javnem interesu (po izjemi, ki je določena v drugem odstavku 15. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni asistenci – ZOA-B, z dne 28. 10. 2021, »Prehodne in končne določbe«).
Z našo interpretacijo se torej nikakor ne strinjate in navajate veliko protiargumentov. Vendar med vašimi argumenti zaman iščemo utemeljitev, v čem naj bi bila naša interpretacija razlage odbora napačna. Nasprotno: videti je, da prek zavračanja naše interpretacije v resnici argumentirate proti sami razlagi odbora in polemizirate z njihovo razlago, a za to, kot rečeno, nimate pristojnosti.
Kaže pa, da tudi sami priznavate, da je naša eksplikacija razlage odbora pravilna, ko zatrdite, citiramo: »Razlaga Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva […] ne upošteva različnih statusov izvajalcev osebne asistence«. S to trditvijo eksplicitno nasprotujete razlagi odbora, s čimer presegate vaše pristojnosti.
Kolikor nam je znano, pa v našem državnem ustroju izvršilna veja oblasti (kamor sodi npr. MDDSZ) tudi sicer ni pristojna, da bi podajala zavezujoča pravna mnenja. Kljub temu trdite, citiramo: »izvajalci osebne asistence niso in ne morejo biti zavezani s Kolektivno pogodbo«, s čimer prejudicirate morebitno odločitev tretje veje oblasti. Sodišče je namreč pristojno, da v primeru konkretnih tožb proti IzvOA vsaj posredno presodi, ali je odbor presegel svoje pristojnosti, ko je na podlagi dveh izmed petih kriterijev, ki jih kot opcije določa 10. člen ZOA (zavodi in društva s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju invalidskega, socialnega varstva ali za opravljanje humanitarne dejavnosti na področju socialnega varstva) veljavnost KPDZSV razširil na vse IzvOA, ne glede na njihovo pravno obliko in status.
OA pa seveda je ena in enotna dejavnost – glede tega ni dvoma, navsezadnje jo kot takšno implicitno opredeljuje prva alineja 4. člena ZOA. Mi nismo trdili, da bi področji različnih dejavnosti socialnega varstva in različnih dejavnosti invalidskega varstva bili eno in isto področje (in česa takšnega tudi ne vidimo v razlagi odbora). Toda, če, kot pravite, citiramo: »podeljen status v javnem interesu ne pomeni izvajanja osebne asistence« in tudi »ni razlog za podelitev statusa v javnem interesu«, se bo sodišču bržkone zastavilo vprašanje, zakaj je v 10. členu postavljen kot pogoj.
Ne bomo komentirali vašega sklicevanja na Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP), Zakon o socialnem varstvu (ZSV) in določila same KPDZSV glede njene lastne veljavnosti, saj smo prepričani, da člani odbora vso navedeno zakonodajo zelo dobro poznajo in so jo pri svoji razlagi tudi upoštevali. Komentirali pa bomo vaše sklicevanje na ZOA in vaše navedbe specifik OA, na podlagi katerih zavračate razlago odbora.
Sklicujete se na dejstvo, da se storitve socialnega varstva izvajajo po normativih in standardih, ki jih predpiše pristojni minister. Mi smo že kot Iniciativa za ustanovitev sindikata OA decembra 2019 zahtevali predvsem določitev standardov in normativov za dejavnost OA in to našo zahtevo vztrajno in dosledno ponavljamo. Na stavkovnih pogajanjih v začetku maja 2023 nam je minister zatrdil, da ZOA v 7. členu že vsebuje standarde in normative ter nam zadal »domačo nalogo«, povzeto v odzivu direktorata na stavkovne zahteve SOA z dne 18. 5. 2023 (pripravila Simona Kamšek, podpisana Andrejka Znoj), citiramo:
»Na ministrstvu se strinjamo, da je treba položaj osebnih asistentov ustrezno urediti. ZOA in Pravilnik že določata način izvajanja storitev osebne asistence. V kolikor Sindikat osebne asistence želi podrobnejšo ureditev standardov in normativov dejavnosti ministrstvo predlaga, da Sindikat osebne asistence oblikuje predloge sprememb določb ZOA in Pravilnika, ki se nanašajo na podrobnejšo opredelitev načina izvajanja storitev osebne asistence in jih predstavi ministrstvu. Sindikat osebnih asistentov že sodeluje v delovni skupini za prenovo Zakona o osebni asistenci, kjer smo odprti za konstruktiven dialog glede tega vprašanja.«
»Domačo nalogo« smo opravili v okviru komentiranja osnutka novele ZOA in jo vložili kot prispevek za 7. sestanek t.i. »pogajalske skupine« 15. 6. 2023. Vnovič smo jo posredovali skupaj z empiričnim gradivom (izjave osebnih asistentk in asistentov – OAsist) vsem članom delovne skupine dne 5. 7. 2023. A pri oblikovanju predloga novele ZOA, ki je bila nato lanske jeseni poslana v javno razpravo, ni bil upoštevan niti en naš predlog dopolnil k 7. členu. Razlog je po vsej verjetnosti ta, da se nekdo na direktoratu za invalide vztrajno upira temu, da bi storitve OA, ki so izredno raztegljivo določene v 7. členu, kakor koli zamejil.
Sklicujete se na individualno in laično naravo dela posameznega OAsist s posameznim uporabnikom, po navodilih uporabnika (izobrazba naj ne bi bila potrebna, temveč le obvezno usposabljanje), čeprav se zelo dobro zavedate, da velika večina OAsist (če niso kar hišne pomočnice) opravlja delo socialnih oskrbovalk, a brez sleherne zaščite v smislu varnosti in zdravja pri delu, saj – kot tudi nenehno opozarjamo – celo najbolj odgovorni in dobronamerni uporabniki praviloma ne vedo nič o tem, kaj je lahko pri dvigovanju in premeščanju nevarno za zdravje OAsist, spet drugi pa OAsist brezbrižno izpostavljajo nevarnostim (zavračajo uporabo dvigala, ne nabavijo električne postelje), v skrajnih, toda sploh ne tako redkih primerih, pa takšni uporabniki OAsist dajejo naravnost nezaslišana navodila, npr., naj ročno dvignejo električni voziček z uporabnikom vred v vozilo, ki nima rampe (konkretna OAsist je to žal res poskusila in se pri tem poškodovala). Dejstvo, da povečini delamo s posameznim uporabnikom (čeprav je veliko OAsist »letečih«, tj. delajo pri različnih uporabnikih oz. vsaj nadomeščajo »redne« OAsist), zato nikakor ne zmanjšuje možnosti poškodb pri delu, kot morda implicirate. Zato, kot že veste, zahtevamo temeljito fiziatrično usposabljanje OAsist, centralizirano in zares strokovno izobraževanje s strani neodvisne institucije (nikakor ne IzvOA), opolnomočenje OAsist, da lahko ugovarjajo navodilom uporabnika, sklicujoč se na svojo izobrazbo (vsaj NPK) in dostop vseh delovišč (tj. stanovanj ter vseh drugih krajev in prostorov), kjer se izvajajo storitve OA, za vse zakonite službe državnega nadzora, vsekakor tudi za Inšpekcijo nadzora varnosti in zdravja pri delu, čemur se na MDDSZ (institucionalno sporno, pravzaprav škandalozno) vztrajno upirate, češ da to ni mogoče; sami pa (v predlogu novele ZOA) hkrati (!!!) predlagate dostop za tiste inšpekcije, ki so tako ali drugače povezane z nadzorom nad porabo finančnih sredstev.
Trdite, da je polovica OAsist družinskih članov uporabnikov, ki tudi živijo v istem bivališču, kar zagotovo ni res, saj številni OAsist, ki so družinski člani, delajo pri uporabniku-svojcu, ki živi v lastnem stanovanju. Vsekakor pa je bila možnost zaposlitve družinskih članov strokovna napaka, ki bi jo morali že s prvo novelo ZOA odpraviti, vendar ne tako, da bi odpuščali s pogodbami za nedoločen čas že zaposlenih družinskih članov, pač pa bi morala ukinitev te možnosti veljati za vse prihodnje izbire OAsist s strani uporabnikov.
»Glede prerazporejanja« OAsist opozarjate, citiramo: »da je skladno s četrtim odstavkom 2. člena ZOA uporabniku zagotovljena prosta izbira izvajalca osebne asistence in osebnega asistenta«, čeprav je ta izbira povsem jasno omejena s prvim odstavkom 16. člena ZOA.
V dopisu trdite, da so, citiramo: »pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, poleg Zakona o delovnih razmerjih, podrobno opredeljene v Pravilniku o osebni asistenci«. Zanimivo, saj ste ravno vi, spoštovana sekretarka Kamšek, na sestanku glede naših stavkovnih zahtev potrdili, da 28. člen Pravilnika o osebni asistenci (pravilnik) zagotavlja le osnovno plačo OAsist v višini, kot velja za 25. plačni razred v javnem sektorju, regres za letni dopust v višini minimalne plače ter regres za prehrano in povračilo stroška za prevoz kot veljata za javni sektor. Že od začetka 2022 pa tudi spoštovana direktorica Znoj poudarja, da pravilnik sploh ni delovnopravni podzakonski akt, temveč akt, ki ureja zgolj razmerje med MDDSZ in IzvOA, in sicer tako, da določa višine upravičenih stroškov; ob tem opozarjamo, da smo to ustavnopravno spornost s svojim vztrajanjem izpostavljali v SOA.
Dalje trdite, da so dodatki opredeljeni s pravilnikom, citiramo: »v večjem delu povzeti prav po Kolektivni pogodbi« (mišljena je KPDZSV), čeprav ste ravno vi, spoštovana sekretarka Kamšek, na stavkovnih pogajanjih ponosno pritrdili, da zapisano omogoča celo le simbolične višine teh plačnih postavk.
Nadalje trdite, da so, citiramo: »[s] Pravilnikom o osebni asistenci priznani stroški […] tudi kalkulativni element metodologije za izračun cene ure storitev osebne asistence«. Toda, če so dodatki poljubni in se lahko celo izničijo, če je poljubno t.i. »napredovanje« OAsist v 26. plačni razred, potem je tudi ta (tudi sicer netransparentna) metodologija lahko zgolj arbitrarna. Poleg tega od 1. marca 2022 veljavni pravilnik, s katerim sta odpravljeni napotitvi na KPDZSV in Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS), v drugi točki drugega odstavka 28. člena ohranja višino dodatka za delovno dobo iz kolektivnih pogodb, ki jo zdaj izraža kot maksimalno, citiramo: »v višini največ 0,33 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe« (naš poudarek), čeprav iz sodne prakse izhaja, da če ta dodatek ni določen s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, delavcu pripada v višini 0,5%. Zato k napovedanemu zdaj dodajamo tudi to, da bomo podprli vse zahteve zaposlenih po izplačilu zapadlih terjatev, ki se nanašajo na razliko med višino prejetih dodatkov za delovno dobo in višino 0,5%, in sicer za obdobje od 1. marca 2022 (odkar pravilnik ne napotuje več na KPDZSV in KPJS) do 17. novembra 2023 (veljavnost KPDSZ po razlagi odbora).
To pa je le vrh ledene gore, saj zaradi pomanjkljivega financiranja celo nekateri najuglednejši IzvOA iz strahu, da bi jih OAsist zapuščali, če bi zniževali dodatke, kot jim dopušča veljavni pravilnik, posegajo k drugačnim »rešitvam« in OAsist nezakonito goljufajo, v upanju, da tega ne bodo opazili, ker je to manj očitno. Seveda bomo tudi v vseh takšnih primerih podprli vse zahteve zaposlenih po izplačilu zapadlih terjatev.
Proti koncu vnovič poudarjate, citiramo: »da so izvajalci osebne asistence zasebni sektor (niso koncesionarji), niso člani nobenega delodajalskega združenja, ki bi bil podpisnik Kolektivne pogodbe«. Na pogajanju o stavkovnih zahtevah SOA je minister Luka Mesec odločno podprl našo zahtevo po sklenitvi kolektivne pogodbe za dejavnost osebne asistence in izrazil prepričanje, da bo stabilizirala položaj OAsist, saj bodo za vse izvajalce veljali enaki standardi. Kot edino težavo je izpostavil dejstvo, da IzvOA niso organizirani v združenje, ki bi lahko bilo naš socialni partner. Zagotovil nam je, da si boste na MDDSZ prizadevali, da bo predlog novele ZOA vseboval dodatni pogoj za status IzvOA, npr. članstvo v združenju IzvOA. Le nekaj dni pozneje je v Odzivu na stavkovne zahteve Sindikata osebne asistence (pripravila Simona Kamšek, podpisana Andrejka Znoj) od te obljube ostalo le sledeče, citiramo: »Izvajalce storitev pozivamo, da ustanovijo delodajalsko združenje, ki bo omogočalo začetek pogovorov in sklenitev kolektivne pogodbe. Spodbujamo torej vse udeležene strani, da sprejmejo kolektivno pogodbo«. V predlogu novele ZOA, ki je šel v javno razpravo, pa seveda ni ne duha ne sluha o kakih nastavkih za ustanovitev združenja IzvOA kot pogoja za status IzvOA. Glede na dejstvo, da je predstavnik invalidske organizacije, ki je eden najbolj uglednih IzvOA, v raziskovalnem intervjuju projekta PERHOUSE o osebnih in gospodinjskih storitvah (OGS) v Sloveniji pred kratkim izjavil, da se jim socialni dialog zdi nepotreben, ker se vse dogovorijo z MDDSZ, nam je jasno, da iz leporečja MDDSZ ne bo nikakršne kolektivne pogodbe za dejavnost osebne asistence.
Zaradi vsega navedenega se nam zdi trhla tudi vaša sklepna trditev (ki je drugače na videz vaš najmočnejši argument), da IzvOA, citiramo: »niso in ne morejo biti zavezani s Kolektivno pogodbo, saj ne sodijo v področje socialnega ali zdravstvenega varstva, temveč invalidskega varstva«. Prva alineja 4. člena ZOA (naloge države) določa, citiramo: »Država je dolžna načrtovati razvoj osebne asistence in razvijati dejavnost, jo usklajevati z drugimi področji socialne varnosti in sprejemati ustrezne zakonske podlage« (tudi tu so poudarki naši). Vse pa kaže, da na direktoratu in ministrstvu nasploh že vsa leta izredno slabo izvršujete to dolžnost države. Večina specifik, ki jih navajate, se zdijo posledica nenačrtovanja razvoja, nerazvijanja dejavnosti, neusklajevanja z drugimi področji socialne varnosti in sprejemanje neustrezne zakonodaje. Posledično večino vaših argumentov razumemo kot sklicevanje na vašo lastno nesposobnost ali brezbrižnost ali na oboje, predvsem pa so izraz očitne neodgovornosti, če ne celo načrtnega sistemskega razgrajevanja OA (poudarjate njeno specifično urejenost, zamolčite pa, da vsaj od marca 2022 izvajate deregulacijo, tj. povzročate njeno čedalje večjo neurejenost).
Zato vas še enkrat pozivamo, da izboljšate ureditev OA, podprete izvajanje in financiranje OA ter pripravite spremembe pravilnika o osebni asistenci. Predlagamo pa tudi, da zagate in probleme, ki izhajajo iz zastavitve, strukturiranja in vzpostavitve OA rešujete tam, od koder izvirajo – v primeru razlage odbora za KPDZSV v polemiki in razčiščevanju z njimi. Mi zgolj vztrajamo pri dejstvu, da do morebitnega preklica ali dodatnega pojasnila razlage odbora oz. drugačne presoje s strani pristojnega sodišča, KPDZSV velja in je zavezujoča za vse IzvOA.
