Oznaka: osebni asistent

Danes poslano Združenju multiple skleroze Slovenije (ZMSS), v vednost na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter ZSSS:

Spoštovani v Združenju multiple skleroze Slovenije, spoštovana ga. Veronika Pečnik Zgonc, vodja osebne asistence, spoštovana ga. Polona Šmid, sekretarka združenja!

V SOA smo seznanjeni, da ste dne 2. 9. 2024 delavkam in delavcem v osebni asistenci poslali nov interni akt (Pravilnik o delovnih razmerjih pri opravljanju dejavnosti osebne asistence Združenja multiple skleroze Slovenije), datiran z dnem 20. 8. 2024, s katerim ste zaposlenim znižali obsege dopustov, z razlago v spremnem dopisu, da ste se »KOT DOBER GOSPODAR« za to odločili »glede na finančno situacijo ZMSS«. Preambula Pravilnika navaja, da ga je sprejel »izvršni odbor Združenja multiple skleroze Slovenije v okviru svojih pristojnosti kot izvršilni organ, po posvetovanju z delavci«, toda vsaj pri vas zaposlene/-i osebne asistentke in asistenti (OAsist) se ne spominjajo kakršnega koli tozadevnega posvetovanja in tudi niso seznanjeni z obstojem kakega morebitnega sveta delavcev.

Glede na dejstvo, da ste očitno ignorirali naše sporočilo, naslovljeno Zagotovila direktorata glede dopustov v osebni asistenci, z dne 1. 4. 2022, v katerem smo vsem izvajalcem osebne asistence (IzvOA) pojasnili dopis, ki ste ga dne 31. 3. 2022 prejeli s strani Direktorata za invalide (MDDSZ), in vas vse pozvali, da zagotovite trajnost kriterijev za odmero dopusta v obsegih, ki ste jih IzvOA do 1. 3. 2022 določali okvirno glede na KPDZSV, tako da jih vnesete v pogodbe o zaposlitvi, kot vam je narekoval tudi dopis Direktorata – pa tega niste storili, temveč ste jih pustili nedoločene, saj do 2. 9. 2024 niste imeli niti internega akta, ste skupaj z vsemi drugimi IzvOA, ki so ravnali v osnovi enako kot vi, posredno povzročili nadaljnje nižanje cene ure storitve;

glede na dejstvo, da je MDDSZ s Pravilnikom o spremembah Pravilnika o osebni asistenci, objavljenem v Uradnem listu št. 5, z dne 31. 1. 2025, na str. 679, ki je začel veljati 1. 2. 2025, dvignilo ceno ure storitve s 16,40 evrov na 17,25 evrov,

vas pozivamo, da za pri vas zaposlene nemudoma pričnete pripravljati nove pogodbe o zaposlitvi in v slednje vnesete kriterije za odmero dopusta, po katerih ste se ravnali do 20. 8. 2024.

Svetujemo pa vam, da se v prihodnje izražate bolj taktno in se iz delavk in delavcev več ne norčujete, saj OAsist NE POTREBUJEMO NIKAKRŠNIH GOSPODARJEV. Prepričani pa smo, da jih tudi uporabnice in uporabniki osebne asistence (UpOA) ne potrebujejo.

Sindikalni pozdrav!

Nenad Hardi Vitorović, zastopnik Sindikata osebne asistence (SOA)

Priloge:

Dopis SOA Direktoratu za invalide (MDDSZ), z dne 30. 3. 2022

Odgovor Direktorata/dopis Direktorata IzvOA, z dne 31. 3. 2022

Dopis SOA prvi skupini IzvOA, z dne 1. 4. 2022

Kot smo razložili pred desetimi dnevi (https://www.facebook.com/sindikat.osebne.asistence/posts/pfbid02TT98Eq6XAZ31Hw7PtzvMktiqhfoKKB7ANS5Wc62MAyUoY4QSR5KmvTbdvtBLS4Fsl): so invalidske organizacije in ostali IzvOA spomladi lani zavrnili predlog ZOA, ki je predvideval ustanovitev javnega zavoda ter zaposlitev posebnih inšpektorjev. Ta spomladanski predlog je uresničeval obljube, ki jih je minister dal SOA na stavkovnih pogajanjih maja 2023. Javni zavod kot eden izmed izvajalcev osebne asistence je namreč edino možno sredstvo za sklenitev kolektivne pogodbe, in minister se je zavezal, da bo ZOA omogočal sklenitev kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba je namreč edino sredstvo, da se zavezujoče uredijo naši delovni pogoji in se stabilizira financiranje OA. Odgovornost za umik javnega zavoda s pogajalske mize je seveda predvsem ministrova. To, da se invalidske organizacije in ostali IzvOA s spomladanskim predlogom ZOA niso strinjali in so ga “v celoti” zavrnile, ni nekaj, na kar bi se minister moral ozirati. Tisto, k čemur se je javno zavezal, pa je.

Jesenski osnutek ZOA ne odpravlja le predvidene ustanovitve javnega zavoda, temveč tudi člen, ki je doslej določal naloge države, kar pomeni, da je korak v povsem nasprotno smer: za 180 stopinj v nasprotno smer:

Če je spomladanski predlog pomenil, da država končno prevzema neposredno odgovornost za uresničevanje pravic uporabnic in uporabnikov in zaradi tega polno odgovornost za izvajanje in razvijanje dejavnosti OA, je jesenski osnutek državo razbremenil vseh odgovornosti, ki niso eksplicitno izražene z določili ZOA, kot je npr., da financira upravičene stroške OA, pri čemer njen pristojni organ (MDDSZ) glede na voljo njenega “glavnega organa” – ministrstva za finance (MF) – sam odloča in določa, kaj upravičeni stroški so, namreč prek Pravilnika o OA (POA).

Z drugimi besedami: jesenski osnutek ZOA pomeni, da država dviguje roke od osebne asistence in jo prepušča stihiji, dokler se v nekaj letih pod finančnimi pritiski in škandali ne zlomi. Kdo pa bo vedno več vlagal v projekt, za katerega je ocenil, da je neobvladljiv in zapisan propadu?

Trenutno velja določba decembrske novele POA, s katero so naše plače izražene v xx-kratnikih minimalne plače, kar skupaj z dvigom minimalne plače pomeni kakih 35 € bruto več kot doslej. To pa se pozna tudi pri višinah dodatkov, ki se računajo iz zvišanega bruta. Dodatki bi bili sorazmerno višji.

Decembrska novela POA pa ni hkrati zvišala tudi cene ure storitve, prek katere se OA financira, saj IzvOA dobijo zgolj njen znesek za vsako opravljeno uro storitve.

Invalidske organizacije in ostali IzvOA so se torej znašli v mineštri, ki so jo sami zakuhali in jo morajo zdaj pojesti. Kako drugače, kot prek zategovanja pasov, na račun OAsist?

Nekdo je vedno prvi, nato pa sledijo vsi ostali. V začetku leta 2023 je bil ZBo tisti, ki je prvi znižal dodatke in obseg dopustov, tokrat je to DDS. Leta 2023 je SOA med stavkovnimi zahtevami med drugim terjal takojšnje zvišanje cene ure storitve. Things have changed.

SOA vztraja pri vrnitvi javnega zavoda in zaposlitvi posebnih inšpektorjev v predlog novele ZOA!

V okviru javne razprave o predlogu novele ZOA smo Sindikat osebne asistence (SOA), Svobodni sindikat Slovenije (SSS) in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vložili skupno stališče: https://www.zsss.si/…/05/SOA_ZSSS_SSS_ZOA_30042024.pdf

Glavne poudarke lahko preberete tukaj: https://www.zsss.si/soa-sss-zoa-jav-razprav-105/

Poleg tega sta SOA in SSS vložila dodatni komentar, v katerem poudarjamo, da bi pravica do osebne asistence (OA) uporabnice in uporabnike (UpOA) morala zavezovati k odgovornosti. Le tako lahko zakon učinkovito zaščiti osebne asistentke in asistente (OAsist). Predlagamo tudi ukinitev možnosti izbire družinskih članov za OAsist, vendar zgolj v prihodnje, pri čemer odločno nasprotujemo odpuščanju že zaposlenih.

Dodatni komentar SOA in SSS lahko preberete v nadaljevanju:

KOMENTAR SOA IN SSS NA PREDLOG NOVELE ZAKONA O OSEBNI ASISTENCI (ZOA), POMLAD 2024

V Sindikatu osebne asistence (SOA) in Svobodnem sindikatu Slovenije (SSS) s tem dopisom dodajamo komentar k predlogu noveli zakona o osebni asistenci (ZOA), ki je bil 2. 4. 2024 dan v javno razpravo (https://e-uprava.gov.si/…/pred…/predlog-predpisa.html…).

Pozdravljamo ustanovitev javnega zavoda, kot ga predvideva novi predlog ZOA, ki ima že sama po sebi vsaj potencial, da bistveno pripomore k razrešitvi nekaj naših načelnih kritičnih stališč glede osebne asistence (OA), ki smo jih doslej predstavljali (npr. tudi v javni razpravi k lanskemu predlogu ZOA 13. 10. 2023 podali ZSSS, SSS in SOA), žal pa je videti, da novi predlog obenem vnaprej preprečuje oz. onemogoča upoštevanje naših treh načelnih stališč, namreč:

a) potrebo po regulaciji poklica osebnih asistentov (OAsist) z ustrezno in zadostno izobrazbo ter s standardi in normativi (zaradi opredelitve OA kot »laične pomoči«),

b) po ureditvi plačnega sistema, ki bo OAsist zagotavljal ustrezno plačilo za opravljeno delo (zaradi opredelitve OA kot »laične pomoči«),

c) po oviranosti uporabnika osebne asistenca (UpOA) kot glavnemu kriteriju za presojo upravičenosti do OA in obsega njenih storitev, namesto poudarka na vse bolj produktivistično razumljeni »aktivnosti« (še posebej zaradi nejasnosti oz. netransparentnosti pete alineje petega odstavka 6. člena predloga) – vsaj dokler se ne zagotovi korenito izboljšanje obsega storitev dolgotrajne oskrbe (DO), tako da bosta ZOA in Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk) zares usklajena in komplementarna zakona.

Poudarjamo pa, da sta namen in smisel izvirno razumljene OA ravno odpravljanje družbenih ovir, ki so posledica neprilagojenosti družbe oviranim osebam.

Predlagamo še, da se v določbe zakona, kjer te omenjajo izvedbene akte, izrecno omeni, da so socialni partnerji vključeni v pripravo teh izvršilnih predpisov.

In dodatno glede stopnje oviranosti kot glavnega kriterija za presojo upravičenosti do OA: kot smo že poudarjali, ni odločilno, kako se razmejita OA in DO, sprejemamo tudi rešitev, ki jo predlaga npr. Varuh človekovih pravic (Varuh), namreč da naj bi OA bila pomoč vsem oviranim osebam, DO pa starejšim. Takšna razmejitev pač terja bolj diverzificirano usposabljanje OAsist, kar je vsekakor rešljivo. Načelno pa podpiramo vsebinsko, tj. strokovno razmejitev, v skladu z »ožjim«, izvirnim pomenom OA, v smislu dela izključno po navodilih UpOA, vendar nikakor ne v pogojih, zaradi katerih bi UpOA izgubljali obseg storitev, ki jih dejansko potrebujejo.

Nekaj drugega so, seveda, primeri neupravičeno dodeljenega prevelikega obsega, kjer se razhajamo s stališčem Varuha, da naj se ne bi smelo posegati v že pridobljene pravice posameznikov iz postopkovnih razlogov (tj., ker izvirni ZOA ni predvideval te možnosti). Pravica do OA kot taka se namreč s ponovnim ocenjevanjem nikomur ne jemlje, odvzame se le neupravičen obseg storitev ali tudi upravičenje do OA na podlagi prejšnje odločbe v celoti (kolikor uporabnik pade pod prag tridesetih ur, ki smo ga že večkrat kritizirali), dokler se potrebe konkretnega posameznika ne spremenijo, tako da postane upravičen po veljavnih kriterijih.

Nikakor pa ni legitimno z novim ocenjevalnim orodjem (se pravi z novimi kriteriji) zniževati obseg OA tistim UpOA, ki jim NI bil neupravičeno dodeljen prevelik obseg OA, ne da bi se jim izgubljeni obseg kompenziral s kako drugo dejavnostjo, npr. iz naslova DO. In ker bi bili vsi novi upravičenci diskriminirani glede na UpOA, ki so bili ocenjevani s prvotnim ocenjevalnim orodjem, enako velja tudi za njih. Zato je raba novega ocenjevalnega orodja, ki poleg potreb upravičencev ocenjuje tudi njihovo »aktivnost«, dopustna le ob zagotovitvi ustrezne kompenzacije iz drugega naslova. V nasprotnem primeru bo očitek, da gre pri reformi OA z novelo ZOA za občutno krčenje pravic oviranih oseb zaradi krčenja sredstev, popolnoma upravičen. Ko se je pod vodstvom ministra Janeza Cigler Kralja leta 2022 pričelo ponovno ocenjevanje z novim orodjem, se je v javnosti zabrisovalo razlikovanje med UpOA, ki so neupravičeno prejeli preveč ur, in UpOA, ki so ure izgubljali na podlagi novega ocenjevalnega orodja. Na predlog SOA in tudi Inštituta RS za socialno varstvo (IRSSV), ki je razvil tako prvotno kot novo ocenjevalno orodje, je bilo pod novim vodstvom MDDSZ ponovno ocenjevanje ustavljeno, dokler se ZOA ne uskladi z ZDOsk. Ob tem opozarjamo, da ZDOsk-1 ustrezne kompenzacije žal ne omogoča in da se storitve OA v tretji alineji 1. odstavka 9. člena predloga novele ZOA v primerjavi z jesenskim predlogom zdaj tudi izključujejo s storitvami DO na domu. Zato raba novega ocenjevalnega orodja (ki ocenjuje aktivnost) po našem mnenju ni in ne more biti dopustna, dokler ZDOsk ne bo ustrezno usklajen z ZOA.

V nadaljevanju podajamo komentarje k posameznim členom predloga ZOA:

Četrti odstavek 2. člena predloga zakona (definicija osebne asistence): Dosedanja dikcija »Uporabniku je zagotovljena prosta izbira izvajalca osebne asistence in osebnega asistenta« se je izkazala za neustrezno, ker se jo je – kljub že obstoječim implicitnim omejitvam, ki izhajajo iz 1. odstavka 16. člena veljavnega ZOA – prepogosto razlagalo v smislu absolutne, recimo ji »potrošniške« pravice UpOA kot potrošnika. Zamenjava z ustreznejšo je nujna že zato, ker se na takšno razlago niso sklicevali zgolj izvajalci OA (IzvOA), temveč tudi Direktorat za invalide (MDDSZ), ki je po našem razumevanju sicer najbolj pristojen za razlago ZOA. Predlagamo torej poudarek na pravici, ki zavezuje k odgovornosti, npr. v dveh odstavkih:

»(4) Uporabnik oz. njegov zakoniti zastopnik ima pravico do proste izbire izvajalca osebne asistence in osebnega asistenta. Izbranega izvajalca osebne asistence in izbranega osebnega asistenta uporabnik oz. njegov zakoniti zastopnik lahko zamenja na osnovi utemeljenega razloga, kot to določa prvi odstavek 25. člena tega zakona. [Vključno z našim predlogom dopolnitve v komentarju k prvem odstavku 25. člena.]

(5) Pravica iz prejšnjega odstavka se lahko omeji v primeru ugotovljenih kršitev določb drugega, tretjega ali četrtega odstavka 23. člena tega zakona ter v primerih iz drugega in četrtega odstavka 25. člena tega zakona.«

Predlagamo tudi preoblikovanje četrtega odstavka 10. člena, tako da se glasi: »Vsakršno omejevanje uporabnikov s strani izvajalcev osebne asistence pri prehodu k zavodu ali k drugemu izvajalcu osebne asistence je nično. Prehod na podlagi utemeljenih razlogov odobri koordinator invalidskega varstva (v nadaljnjem besedilu: koordinator).« Naš predlog utemeljujemo v komentarju k prvem odstavku 25. člena.

20. člen (osebni asistent)

Sedanji predlog v tretjem in četrtem odstavku 20. člena določa možnost, da sta lahko OAsist do dva družinska člana UpOA. Po naših izkušnjah se je žal izkazalo, da je bila možnost zaposlitve družinskih članov strokovna napaka, ki bi jo bilo treba že s prvo novelo odpraviti, vendar ne tako, da bi se odpuščalo s pogodbami za nedoločen čas že zaposlene družinske člane, pač pa bi morala ukinitev te možnosti veljati za vse prihodnje izbire OAsist s strani UpOA. Če predlog zakona ne bo vseboval določila, da nove zaposlitve družinskih članov od dneva veljavnosti zakona niso več možne, bo to še ena zapravljena priložnost za odpravo napake.

24. člen (obveza izvajanja osebne asistence)

Opredelitev drugega odstavka 24. člena, da UpOA oz. njegov zakoniti zastopnik in IzvOA oz. zavod skupaj izbereta OAsist, ni jasna – ne glede svoje intence, ne v razmerju do petega odstavka 2. člena predloga. Predlagatelj v obrazložitvah navaja, da je pri tem potrebno upoštevati voljo UpOA. Če je mišljeno, da je volja uporabnika odločilna, potem bi bilo nujno, da se ta razlaga prestavi iz obrazložitve v sam drugi odstavek 24. člena, kot dopolnilo. Se pa potem zastavi vprašanje smiselnosti/redundantnosti določitve, ki pod črto ne bi pomenila nič drugega kot to, kar določa peti odstavek 2. člena, namreč da UpOA prosto izbira OAsist. Če pa ni mišljeno, da bi sicer upoštevana volja uporabnika bila tudi odločilna, potem je ta odstavek v konfliktu s petim odstavkom 2. člena.

Naše stališče, podano pri 2. členu, je, da bi UpOA moral imeti pravico do proste izbire svojih OAsist, da pa gre za pravico, ki UpOA zavezuje k odgovornosti in da jo posledično z neodgovornim ravnanjem lahko delno zapravi (npr. uporabnik, ki spolno nadleguje ženske OAsist, lahko poslej izbira samo med moškimi OAsist in obratno ipd.).

25. člen (zamenjava izvajalca osebne asistence)

Ker prvi odstavek 25. člena predloga ne vsebuje več implicitne omejitve absolutne, tj. »potrošniške« proste izbire IzvOA s strani UpOA, ampak zagotavlja samo še možnost zamenjave OAsist zaradi utemeljenega razloga, tak, kot je predlagan, pravzaprav sploh ne bi več sodil v 25. člen. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kaj ta izpust pomeni za možnost UpOA, da zamenja IzvOA: ali je mišljeno, da lahko UpOA spet povsem potrošniško menja IzvOA, brez kakršnega koli tehtnega razloga, zgolj zato, ker nek drugi IzvOA (začasno) ponuja kak »bonus«, ali, nasprotno, da možnosti za zamenjavo IzvOA sploh več nima, kljub še tako utemeljenim razlogom, in da lahko preide samo v zavod, v skladu s četrtim odstavkom 10. člena predloga? Ker sta obe možnosti slabi, predlagamo dopolnitev prvega odstavka tega člena: »Če izvajalec osebne asistence te zamenjave ne omogoči ali če kako drugače krši svoje obveznosti, opredeljene z izvedbenim načrtom, dogovorom in pogodbo, lahko uporabnik zamenja izvajalca osebne asistence ali preide k zavodu, pri čemer mu pomaga koordinator.«

V primeru iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 25. člena, kjer gre za sankcijo odstopa od izvedbenega načrta zaradi ponavljajočih se kršitev UpOA oz. njegovega zakonitega zastopnika, bi bilo smotrno odpraviti možnost prehajanja k drugim IzvOa in kot edino možnost obdržati prehod v zavod. Smoter našega predloga je ohranitev standardov OA in zaščita OAsist pri delu s problematičnim UpOA, ki je zaradi poslovnega interesa IzvOA v okviru veljavnega načina financiranja (zgolj za opravljene ure pri posameznem UpOA) izrazito pomanjkljiva. Nasprotno pa ima javni zavod potencial, da bo lahko takim UpOA zagotovil ustrezne, posebej usposobljene OAsist. Zato predlagamo tudi odpravo možnosti, da zavod odstopa od izvedbenega načrta. Predlagamo preoblikovanje teh treh členov, tako da se glasijo:

»(2) Če uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik glede osebnega asistenta postavlja zahteve, ki bi predstavljale kršitev delovnopravne ali kazenske zakonodaje in jih izvajalec osebne asistence ne more oziroma ne sme* izpolniti v odnosu do asistenta, ali* če uporabnik ne ravna v skladu z izvedbenim načrtom in dogovorom, lahko izvajalec osebne asistence odstopi od izvajanja izvedbenega načrta, uporabniku pa se izvajanje osebne asistence lahko zagotovi v zavodu.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec osebne asistence dolžan zagotoviti izvajanje osebne asistence, dokler se ne zagotovi njeno izvajanje v zavodu, a ne dlje kot dva meseca od odstopa iz prejšnjega odstavka.

(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko izvajalec osebne asistence odstopi od izvedbenega načrta tudi, če uporabnik krši obveznosti iz dogovora o izvajanju osebne asistence in gre pri tem za utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljnje izvajanje osebne asistence. Pred odstopom od izvedbenega načrta mora izvajalec osebne asistence pisno opozoriti uporabnika na kršitev in na možnost odstopa, če bo uporabnik ponovno kršil obveznosti v enem letu od prejema opozorila in pridobiti pozitivno mnenje koordinatorja. V primeru odstopa od izvedbenega načrta je izvajalec osebne asistence dolžan zagotoviti izvajanje osebne asistence, dokler se ne zagotovi njeno izvajanje z zavodom, a največ dva meseca od odstopa.«

* dodano z naše strani

30. člen (vloga za uveljavljanje pravice do osebne asistence)

Predlagamo, da se v prvem odstavku doda nova 10. točka, ki se glasi: »izjava o seznanjenosti in strinjanju glede dostopa vseh zakonitih nadzornih organov na kraje, kjer se OA opravlja, vključno z uporabnikovim bivališčem«. Zdajšnja deseta točka postane enajsta.

45. člen (nadzor)

Zagovarjamo ureditev nadzora za vse zakonite nadzorne organe na način, da bodo ti državni organi lahko vstopali na vse lokacije, kjer se OA opravlja. Pravica do OA mora vključevati pristanek na dostopnost vseh delovišč za nadzorne organa, zato predlagamo, da taka določba, izhajajoča iz ZOA, postane tudi del odločbe ali vsaj obvezna sestavina dogovora o izvajanju OA.

SOA SSS

Nenad H. Vitorović Mirsad Begić