Odpri PDF:
Oznaka: osebni asistenti
-
DOPIS SOA za MDDSZ
Danes poslano Združenju multiple skleroze Slovenije (ZMSS), v vednost na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter ZSSS:
Spoštovani v Združenju multiple skleroze Slovenije, spoštovana ga. Veronika Pečnik Zgonc, vodja osebne asistence, spoštovana ga. Polona Šmid, sekretarka združenja!
V SOA smo seznanjeni, da ste dne 2. 9. 2024 delavkam in delavcem v osebni asistenci poslali nov interni akt (Pravilnik o delovnih razmerjih pri opravljanju dejavnosti osebne asistence Združenja multiple skleroze Slovenije), datiran z dnem 20. 8. 2024, s katerim ste zaposlenim znižali obsege dopustov, z razlago v spremnem dopisu, da ste se »KOT DOBER GOSPODAR« za to odločili »glede na finančno situacijo ZMSS«. Preambula Pravilnika navaja, da ga je sprejel »izvršni odbor Združenja multiple skleroze Slovenije v okviru svojih pristojnosti kot izvršilni organ, po posvetovanju z delavci«, toda vsaj pri vas zaposlene/-i osebne asistentke in asistenti (OAsist) se ne spominjajo kakršnega koli tozadevnega posvetovanja in tudi niso seznanjeni z obstojem kakega morebitnega sveta delavcev.
Glede na dejstvo, da ste očitno ignorirali naše sporočilo, naslovljeno Zagotovila direktorata glede dopustov v osebni asistenci, z dne 1. 4. 2022, v katerem smo vsem izvajalcem osebne asistence (IzvOA) pojasnili dopis, ki ste ga dne 31. 3. 2022 prejeli s strani Direktorata za invalide (MDDSZ), in vas vse pozvali, da zagotovite trajnost kriterijev za odmero dopusta v obsegih, ki ste jih IzvOA do 1. 3. 2022 določali okvirno glede na KPDZSV, tako da jih vnesete v pogodbe o zaposlitvi, kot vam je narekoval tudi dopis Direktorata – pa tega niste storili, temveč ste jih pustili nedoločene, saj do 2. 9. 2024 niste imeli niti internega akta, ste skupaj z vsemi drugimi IzvOA, ki so ravnali v osnovi enako kot vi, posredno povzročili nadaljnje nižanje cene ure storitve;
glede na dejstvo, da je MDDSZ s Pravilnikom o spremembah Pravilnika o osebni asistenci, objavljenem v Uradnem listu št. 5, z dne 31. 1. 2025, na str. 679, ki je začel veljati 1. 2. 2025, dvignilo ceno ure storitve s 16,40 evrov na 17,25 evrov,
vas pozivamo, da za pri vas zaposlene nemudoma pričnete pripravljati nove pogodbe o zaposlitvi in v slednje vnesete kriterije za odmero dopusta, po katerih ste se ravnali do 20. 8. 2024.
Svetujemo pa vam, da se v prihodnje izražate bolj taktno in se iz delavk in delavcev več ne norčujete, saj OAsist NE POTREBUJEMO NIKAKRŠNIH GOSPODARJEV. Prepričani pa smo, da jih tudi uporabnice in uporabniki osebne asistence (UpOA) ne potrebujejo.
Sindikalni pozdrav!
Nenad Hardi Vitorović, zastopnik Sindikata osebne asistence (SOA)
Priloge:
Dopis SOA Direktoratu za invalide (MDDSZ), z dne 30. 3. 2022
Odgovor Direktorata/dopis Direktorata IzvOA, z dne 31. 3. 2022
Dopis SOA prvi skupini IzvOA, z dne 1. 4. 2022
-
JAVNI POZIV SOA ZAVODU BREZ OVIR K ODPRAVI ZMANJŠANJA OBSEGOV DOPUSTA
Danes poslano na Zavod Brez ovir, v vednost Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ZSSS
Spoštovani v Zavodu Brez ovir, so.p., spoštovana ga. Maja Babič, direktorica zavoda!
V SOA smo seznanjeni, da ste dne 13. 2. 2023 zaposlenim OAsist poslali spremenjeni interni akt (Pravilnik o delovnih razmerjih Zavoda Brez ovir so.p.), datiran z dnem 1. 1. 2023, s katerim ste zaposlenim znižali obsege dopustov in višine dodatkov, z implicitnim zagotovilom v spremnem dopisu, da boste kriterije za odmero letnega dopusta in višine dodatkov vrnili na prejšnjo raven, ko vam bo financiranje osebne asistence (z višjo ceno ure storitve) omogočalo pozitivno poslovanje.
Glede na dejstvo, da ste očitno ignorirali naše sporočilo, naslovljeno Zagotovila direktorata glede dopustov v osebni asistenci, z dne 1. 4. 2022, v katerem smo vsem izvajalcem osebne asistence (IzvOA) pojasnili dopis, ki ste ga dne 31. 3. 2022 prejeli s strani Direktorata za invalide (MDDSZ), in vas vse pozvali, da zagotovite trajnost kriterijev za odmero dopusta v obsegih, ki ste jih IzvOA do 1. 3. 2022 določali okvirno glede na KPDZSV, tako da jih vnesete v pogodbe o zaposlitvi, kot vam je narekoval tudi dopis Direktorata – pa tega niste storili, temveč ste jih pustili v internem aktu, ki ste ga dne 1. 1. 2023 spremenili in s tem skupaj z vsemi drugimi IzvOA, ki so ravnali enako kot vi, posredno povzročili nadaljnje nižanje cene ure storitve;
glede na dejstvo, da je MDDSZ s Pravilnikom o spremembah Pravilnika o osebni asistenci, objavljenem v Uradnem listu št. 5, z dne 31. 1. 2025, na str. 679, ki je začel veljati 1. 2. 2025, dvignilo ceno ure storitve s 16,40 evrov na 17,25 evrov;
glede na dejstvo, da bodo plače OAsist v kratkem najbrž dodatno zvišane, z njimi pa tudi cena ure storitve, vendar ne nujno tako, da bi vključevala zadostna sredstva za obsege dopustov, kakršni so bili določeni po KPDZSV do 1. 3. 2022;
glede na dejstvo, da se kot socialno podjetje poleg javno financirane osebne asistence ukvarjate tudi z drugimi dejavnostmi, npr. s trženjem in turizmom, in zato lahko presežke prihodkov nad odhodki vlagate tudi v osebno asistenco –
vas pozivamo, da za pri vas zaposlene nemudoma pričnete pripravljati nove pogodbe o zaposlitvi in v slednje vnesete kriterije za odmero dopusta, kot jih je do 1. 1. 2023 določal vaš interni akt (Pravilnik o delovnih razmerjih Zavoda Brez ovir so.p.).
Svetujemo pa vam, da se postavite za zgled in tudi dodatke vrnete na višine pred 1. 1. 2023.
Sindikalni pozdrav!
Nenad Hardi Vitorović, zastopnik Sindikata osebne asistence (SOA)
Priloge v komentarjih:
Dopis SOA Direktoratu za invalide (MDDSZ), z dne 30. 3. 2022
Odgovor Direktorata/dopis Direktorata IzvOA, z dne 31. 3. 2022
Dopis SOA prvi skupini IzvOA, z dne 1. 4. 2022
-
JAVNI POZIV SOA DRUŠTVU YHD K ODPRAVI ZMANJŠANJA OBSEGOV DOPUSTA
Pravkar poslano YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa in Elena Pečarič, v vednost Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ZSSS
Spoštovani v YHD – Društvu za teorijo in kulturo hendikepa,
spoštovana ga. Elena Pečarič, strokovna vodja in predsednica društva!
V SOA smo seznanjeni, da ste dne 13. 3. 2023 pri vas zaposlenim OAsist poslali odlomek iz dne 7. 3. 2023 spremenjenega internega akta (Kataloga delovnih mest YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa), ki zadeva OAsist in s katerim ste slednjim znižali obsege dopustov, z zagotovilom v spremnem dopisu, da boste število dni letnega dopusta ponovno vrnili na prejšnjo raven, ko vam bo financiranje osebne asistence (z višjo ceno ure storitve) omogočalo pozitivno poslovanje.
Glede na dejstvo, da ste ignorirali naše sporočilo, naslovljeno Zagotovila direktorata glede dopustov v osebni asistenci, z dne 1. 4. 2022, v katerem smo vsem izvajalcem osebne asistence (IzvOA) pojasnili dopis, ki ste ga dne 31. 3. 2022 prejeli s strani Direktorata za invalide (MDDSZ), in vas vse pozvali, da zagotovite trajnost kriterijev za odmero dopusta v obsegih, ki ste jih IzvOA do 1. 3. 2022 določali okvirno glede na KPDZSV, tako da jih vnesete v pogodbe o zaposlitvi, na kar vas je opozarjal tudi dopis Direktorata, saj tako določa prvi odstavek 160. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) – pa tega niste storili, temveč ste jih pustili v internem aktu, ki ste ga dne 7. 3. 2023 spremenili in s tem skupaj z vsemi drugimi IzvOA, ki so ravnali enako kot vi, posredno povzročili nadaljnje nižanje cene ure storitve;
glede na dejstvo, da se radi predstavljate kot borke in borci za višje plače OAsist, pri čemer ste osebno asistenco prav vi zasnovali kot dejavnost, za katero ni zahtevne stopnje izobrazbe, domnevno pa niti kakršne koli odgovornosti OAsist (kar seveda ne drži), s čimer ste jo sami naredili neprimerljivo s podobnimi poklici v javnem sektorju (primerljivo kvečjemu z javnosektorskimi poklici, ki ne zahtevajo ne izobrazbe, ne specifičnih odgovornosti) – in pri vsem tem še naprej vztrajate, za povzročanje neprimerljivosti s podobnimi poklici pa obtožujete MDDSZ –, zaradi česar je videti, da so vaše zavzemanje za višje plače in nasploh izboljšanje položaja OAsist ter vsa vaša zavezništva (z Zvezo Sonček, nazadnje tudi z DDS in NSIOS) zgolj različne mahinacije, s katerimi skušate doseči tisto, za kar se zdi, da je vaš primarni cilj, namreč izločitev vseh tistih uporabnic in uporabnikov osebne asistence (UpOA), ki po vaših merilih ne sodijo vanjo, kot tudi velike večine OAsist-družinskih članov, ki bi jih, kot kaže, radi izrinili kvečjemu v status oskrbovalcev družinskega člana po Zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) – status, ki je za SOA sam po sebi sporen, saj predstavlja (vnovično) familizacijo kot strategijo neoliberalnih vladnih politik, s ciljem zmanjševanja proračunskih ali drugih javnih sredstev na področju socialne varnosti in dolgotrajne oskrbe, kot npr. opozarjata Darja Zaviršek in Svenja Fischbach (2023, str. 97 in 106);
glede na dejstvo, da ste januarsko osnovno plačo za OAsist, ki neprekinjeno delajo več kot 3 leta, določili z 1,04-kratnikom, namesto z 1,06-kratnikom minimalne plače;
glede na dejstvo, da je MDDSZ s Pravilnikom o spremembah Pravilnika o osebni asistenci, objavljenem v Uradnem listu št. 5, z dne 31. 1. 2025, na str. 679, ki je začel veljati 1. 2. 2025, dvignilo ceno ure storitve s 16,40 evrov na 17,25 evrov;
glede na dejstvo, da bodo plače OAsist v kratkem najbrž dodatno zvišane, z njimi pa tudi cena ure storitve, vendar ne nujno tako, da bi slednja vključevala zadostna sredstva za obsege dopustov, kakršni so bili okvirno določeni do 1. 3. 2022, ker niso v izkoriščevalskem interesu številnih IzvOA –
vas pozivamo, da se nehate sprenevedati in za pri vas zaposlene OAsist v skladu s prvim odstavkom 160. člena ZDR-1 nemudoma pripravite nove pogodbe o zaposlitvi s kriteriji za odmero dopusta kot jih je za OAsist do 7. 3. 2023 določal vaš interni akt (Katalog delovnih mest YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa) ter upoštevate tudi določila 151. člena ZDR-1 (pravice delavcev, ki delajo ponoči).
Sindikalni pozdrav!
Predsedstvo Sindikata osebne asistence (SOA), zanj Nenad Hardi Vitorović, zastopnik
Priloge v komentarjih:
– Dopis SOA Direktoratu za invalide (MDDSZ), z dne 30. 3. 2022
– Odgovor Direktorata/dopis Direktorata IzvOA, z dne 31. 3. 2022
– Dopis SOA prvi skupini IzvOA, z dne 1. 4. 2022
– Zaviršek in Fischbach, 2023
-
ODGOVOR DRUŠTVU YHD: KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE, SAM VANJO PADA!
YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je včeraj delilo naš javni poziv Društvu distrofikov Slovenije, s pripisom:
𝑆𝑖𝑛𝑑𝑖𝑘𝑎𝑡 𝑜𝑠𝑒𝑏𝑛𝑒 𝑎𝑠𝑖𝑠𝑡𝑒𝑛𝑐𝑒
𝐾𝑎𝑗 𝑘𝑜 𝑏𝑖 𝑡𝑎 𝑣𝑝𝑟𝑎𝑠̌𝑎𝑛𝑗𝑎 𝑖𝑛 𝑧𝑎ℎ𝑡𝑒𝑣𝑒 𝑛𝑎𝑠𝑙𝑜𝑣𝑖𝑙𝑖 𝑛𝑎 𝑀𝐷𝐷𝑆𝑍?
𝑆 𝑡𝑎𝑘𝑠̌𝑛𝑖𝑚 𝑝𝑟𝑖𝑠𝑡𝑜𝑝𝑜𝑚 𝑘𝑜𝑝𝑙𝑗𝑒 𝑆𝑂𝐴 𝑗𝑎𝑚𝑜 𝑠𝑎𝑚𝑖 𝑠𝑒𝑏𝑖!
Društvu YHD smo v komentarju odgovorili:
𝑲𝒅𝒐𝒓 𝒅𝒓𝒖𝒈𝒆𝒎𝒖 𝒋𝒂𝒎𝒐 𝒌𝒐𝒑𝒍𝒋𝒆, 𝒔𝒂𝒎 𝒗𝒂𝒏𝒋𝒐 𝒑𝒂𝒅𝒂! 𝑶𝑨𝒔𝒊𝒔𝒕 𝒏𝒊𝒎𝒂𝒎𝒐 𝒄̌𝒆𝒔𝒂 𝒊𝒛𝒈𝒖𝒃𝒊𝒕𝒊. 𝑴𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒛̌𝒆 𝒗 “𝒋𝒂𝒎𝒊”.
Komentirala je tudi ga. Vesna Melansek, z namigom, da bi se v SOA lahko zavzeli za vnos višin dodatkov v pogodbe o zaposlitvi. Ker je naš tozadevni odgovor prerasel v še eno pojasnitev situacije, naših stališč in delovanja, spet z nekoliko drugačnega zornega kota, ga tukaj navajamo:
Kaj bi pomagalo, če bi višine dodatkov sicer bile v pogodbah o zaposlitvi, pa bi bile izrazito nizke (neugodne)? Kaj pomaga, če je obseg dopusta v pogodbi o zaposlitvi in je identičen, kot ga določa 159. člen ZDR-1?
Od 1. marca 2022 je režim, ki ga določa POA, pač tak, da dovoljuje izplačilo dodatkov v višinah, kot jih določa Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), iz katere so maksimalne višine v 28. členu POA prepisane, in obsege dopustov po 160. členu ZDR-1. Toda, ko IzvOA tarnajo, da je cena ure storitve prenizka, jim na MDDSZ cinično odgovarjajo, da jim pač ni treba dajati tolikšnih dodatkov, kot jih dajejo, in obsegov dopusta, ki presegajo določila 159. člena. Še več: tudi višje plače po treh letih neprekinjenega dela v osebni asistenci jim ni treba dati.
Če pa pozorno beremo določila decembrskega Pravilnika o spremembah Pravilnika o osebni asistenci, bomo videli, da je OAsist zagotovljena le minimalna plača. Tista 1,02-kratnik in 1,06-kratnik sta oba zgolj “optional”. POA dejansko zagotavlja le minimalno plačo, regres za letni dopust v višini minimalne plače, povračila za prehrano, kot veljajo za javni sektor, in povračila za prevoz na delo in z dela, kot veljajo za javni sektor. Vse drugo je zgolj “optional”.
Če bi mi vztrajali, da se IzvOA s pogodbami o zaposlitvi zavežejo k določenim, nefleksibilnim višinam dodatkov in obsegom dopustov, bi se zaradi strahu pred pomanjkljivim financiranjem v njih znašle smešno nizke višine dodatkov in obseg dopusta po 159. členu. Ja, IzvOA jih ne bi mogli kar tako zlahka dodatno zniževati, ampak zviševati tudi ne. Vse skupaj pa bi vplivalo na “metodologijo” izračuna cene ure stroritve, ki bi se znižala, saj bi IzvOA ostajala sredstva (začaran krog).
Edina rešitev je torej izpogajana kolektivna pogodba. Zakaj? Zato, ker ima ministrstvo za finance (MF) enako ciničen odnos do MDDSZ, kot ga ima MDDSZ do IzvOA. MF tako reče MDDZS: “Toliko vam bomo dali za OA, znajdite se. Zakaj pa vaš POA napotuje na tisto ali ono kolektivno pogodbo? Odpravite njeno zavezujočnost, pa bo.” In tako naprej, vse do danes.
Posledično MDDSZ nikoli ne bo moglo od MF zahtevati več sredstev za OA, če se ne bo moglo sklicevati na pogajanja v socialnem dialogu. Ker pa se IzvOA z nobenim novim določilom ZOA ne da več prisiliti, da bi se združili v kako “Zvezo IzvOA”, ki bi lahko bila naš socialni partner, je edina možnost razširjena veljavnost kolektivne pogodbe, ki jo MDDSZ sklene med SOA in javnim zavodom kot javnosektorskim IzvOA, in ki zaradi razširjene veljavnosti velja za vse OAsist in IzvOA.
Določil kolektivne pogodbe se ne da spreminjati brez dogovora med socialnima partnerjema, zato MF ne bi več moglo neposredno pritiskati na MDDSZ. Moralo bi financirati glede na določila kolektivne pogodbe. S kolektivno pogodbo bi bila torej zagotovljena stabilnost financiranja za vse IzvOA in stabilnost plač, dopustov ter dodatkov za vse OAsist. Toda IzvOA so se odločili, da takšno rešitev “v celoti” zavrnejo.
Minister Mesec je za nastalo situacijo odgovoren, ker iz strahu pred vplivom invalidskih organizacij popušča destruktivnim potezam IzvOA, slednji pa so odgovorni, ker iz strahu pred izgubo “svojih” UpOA (in domnevnih drugih svojih razlogov) spodkopavajo naša večletna prizadevanja ter s tem ogrožajo prihodnost UpOA in dejavnosti OA ter sedanji in prihodnji položaj OAsist.
Naše taktike v določenih situacijah vselej dosledno izhajajo iz naše dolgoročne strategije, ki je določena v naših Smernicah.
-
JAVNI POZIV SOA DRUŠTVU DISTROFIKOV SLOVENIJE (DDS, K PREKLICU NAMERAVANEGA ZNIŽANJA VIŠIN DODATKOV
Spoštovani v Društvu distrofikov Slovenije, spoštovana ga. Mateja Toman, predsednica društva!
V SOA smo seznanjeni, da ste dne 28. 1. 2025 zaposlenim poslali v podpis aneks k pogodbam o zaposlitvi, ki zadeva prehod z višin plač, izraženih v plačnih razredih, kot sta veljala za javni sektor, na višini, izraženi v razmerju do minimalne plače. V spremnem pismu pa ste napovedali spremembe (zniževanje) višin dodatkov za nadurno delo, za delo v nedeljo oziroma na praznik ter za nočno delo.
Glede na dejstvo, da je MDDSZ s Pravilnikom o spremembah Pravilnika o osebni asistenci, objavljenem v Uradnem listu št. 5, z dne 31. 1. 2025, na str. 679, ki je začel veljati danes, 1. februarja, dvignilo ceno ure storitve s 16,40 evrov na 17,25 evrov, v SOA ne vidimo razloga, da bi z vašo namero nadaljevali.
Pozivamo vas torej, da odstopite od vaše namere po zniževanju višin dodatkov za nadurno delo, za delo v nedeljo oziroma na praznik ter za nočno delo.
Sindikalni pozdrav!
-
ZAČELO SE JE: DRUŠTVO DISTROFIKOV SLOVENIJE ZNIŽUJE DODATKE
Kot smo razložili pred desetimi dnevi (https://www.facebook.com/sindikat.osebne.asistence/posts/pfbid02TT98Eq6XAZ31Hw7PtzvMktiqhfoKKB7ANS5Wc62MAyUoY4QSR5KmvTbdvtBLS4Fsl): so invalidske organizacije in ostali IzvOA spomladi lani zavrnili predlog ZOA, ki je predvideval ustanovitev javnega zavoda ter zaposlitev posebnih inšpektorjev. Ta spomladanski predlog je uresničeval obljube, ki jih je minister dal SOA na stavkovnih pogajanjih maja 2023. Javni zavod kot eden izmed izvajalcev osebne asistence je namreč edino možno sredstvo za sklenitev kolektivne pogodbe, in minister se je zavezal, da bo ZOA omogočal sklenitev kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba je namreč edino sredstvo, da se zavezujoče uredijo naši delovni pogoji in se stabilizira financiranje OA. Odgovornost za umik javnega zavoda s pogajalske mize je seveda predvsem ministrova. To, da se invalidske organizacije in ostali IzvOA s spomladanskim predlogom ZOA niso strinjali in so ga “v celoti” zavrnile, ni nekaj, na kar bi se minister moral ozirati. Tisto, k čemur se je javno zavezal, pa je.
Jesenski osnutek ZOA ne odpravlja le predvidene ustanovitve javnega zavoda, temveč tudi člen, ki je doslej določal naloge države, kar pomeni, da je korak v povsem nasprotno smer: za 180 stopinj v nasprotno smer:
Če je spomladanski predlog pomenil, da država končno prevzema neposredno odgovornost za uresničevanje pravic uporabnic in uporabnikov in zaradi tega polno odgovornost za izvajanje in razvijanje dejavnosti OA, je jesenski osnutek državo razbremenil vseh odgovornosti, ki niso eksplicitno izražene z določili ZOA, kot je npr., da financira upravičene stroške OA, pri čemer njen pristojni organ (MDDSZ) glede na voljo njenega “glavnega organa” – ministrstva za finance (MF) – sam odloča in določa, kaj upravičeni stroški so, namreč prek Pravilnika o OA (POA).
Z drugimi besedami: jesenski osnutek ZOA pomeni, da država dviguje roke od osebne asistence in jo prepušča stihiji, dokler se v nekaj letih pod finančnimi pritiski in škandali ne zlomi. Kdo pa bo vedno več vlagal v projekt, za katerega je ocenil, da je neobvladljiv in zapisan propadu?
Trenutno velja določba decembrske novele POA, s katero so naše plače izražene v xx-kratnikih minimalne plače, kar skupaj z dvigom minimalne plače pomeni kakih 35 € bruto več kot doslej. To pa se pozna tudi pri višinah dodatkov, ki se računajo iz zvišanega bruta. Dodatki bi bili sorazmerno višji.
Decembrska novela POA pa ni hkrati zvišala tudi cene ure storitve, prek katere se OA financira, saj IzvOA dobijo zgolj njen znesek za vsako opravljeno uro storitve.
Invalidske organizacije in ostali IzvOA so se torej znašli v mineštri, ki so jo sami zakuhali in jo morajo zdaj pojesti. Kako drugače, kot prek zategovanja pasov, na račun OAsist?
Nekdo je vedno prvi, nato pa sledijo vsi ostali. V začetku leta 2023 je bil ZBo tisti, ki je prvi znižal dodatke in obseg dopustov, tokrat je to DDS. Leta 2023 je SOA med stavkovnimi zahtevami med drugim terjal takojšnje zvišanje cene ure storitve. Things have changed.
SOA vztraja pri vrnitvi javnega zavoda in zaposlitvi posebnih inšpektorjev v predlog novele ZOA!
-
KAM Z GORJAČO PO (HO)FER PLAČO?
Uvodno pojasnilo: pričujoča izjava ni poziv SOA k bojkotu pobude Elene Pečarič k današnjemu protestu v Državnem zboru in nasploh prizadevanj naših zaposlovalcev, da nam dvignejo plače. Tovrstne pobude ne le pozdravljamo, ampak jih od omenjenih tudi pričakujemo in celo zahtevamo!
Pričujoča izjava pa vsekakor je med drugim tudi razlaga, zakaj se SOA tem hvalevrednim pobudam tokrat ne pridružuje. Predvsem pa je razlaga zatečene situacije.
KDO JE POVZROČIL SLABŠANJE POLOŽAJA DELAVCEV V OA?
Za to, da se položaj osebnih asistentk in asistentov (OAsist) za zdaj še ne bo pričel izboljševati – še zlasti ne dolgoročno in trajno –, kar bo imelo katastrofalne posledice tudi za uporabnice in uporabnike osebne asistence (UpOA), se OAsist in UpOA lahko »zahvalimo« predvsem izvajalcem osebne asistence (IzvOA) z invalidskimi organizacijami na čelu, ki so predlog ZOA, kakršen je bil spomladi v javni razpravi in je v grobem uresničeval naše glavne zahteve s stavkovnih pogajanj maja 2023, »v celoti« zavrnile, s čimer so zaradi svojega neutemeljenega, a trdovratnega nasprotovanja ustanavljanju javnega zavoda za zdaj zablokirale naša prizadevanja.
Razlogov za takšno »nekonstruktivno«, ali, bolje rečeno, izrazito destruktivno držo, ki namesto utemeljene kritike Predloga ZOA slednjega »v celoti zavrača«, je več, saj imajo naši zaposlovalci zelo različne interese.
Tako v ustanovitvi javnega zavoda eni neutemeljeno vidijo poskus vnovične institucionalizacije, zato UpOA strašijo pred grožnjo vnovičnih napotitev v institucije, ali pa pred tem, da jim bo tokrat institucija »zlezla« kar v stanovanja; da bo torej OA sicer še naprej izvajana na domu UpOA, vendar v institucionalni obliki, na institucionalen način. Za te svoje trditve pa nimajo nikakršnih dokazov. Naj zaradi jasnosti poudarimo, da bi SOA slehernemu poskusu uvajanja institucionalnih praks ostro nasprotoval, saj že vseskozi izprašuje oz. nasprotuje vsemu, kar zbuja sum in dvom, da bi razvoj OA morebiti lahko zapeljalo v takšno smer. Tu so še Zagovornik načela enakosti, Inštitut RS za socialno varstvo in druge institucije, ki bi poskusom vnovične institucionalizacije odločno nasprotovali. Predvsem pa bi skupno prizadevanje socialnih partnerjev (IzvOA in sindikatov) zagotovilo učinkovito obrambo in zaščito pred morebitnimi poskusi spodkopavanja načel neodvisnega življenja oviranih oseb v skupnosti. Njihov STRAH je torej NEUTEMELJEN. Žal pa interesa po socialnem dialogu z nami s strani naših zaposlovalcev ni, razen ko nas skušajo izkoristiti za svoje kratkoročne cilje.
Nekateri drugi IzvOA se bojijo, da bi bil javni zavod bolje financiran kot so njihova društva in zavodi – pri čemer gre spet za popolnoma NEUTEMELJEN STRAH. Ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da bi razširjena veljavnost kolektivne pogodbe pomenila, da mora država vse IzvOA financirati v meri, ki zadostuje standardom kolektivne pogodbe.
Tretja skupina IzvOA pa se boji učinkovitega nadzora prek »trikotnika« javni zavod-MDDSZ-dodatno zaposleni inšpektorji. Tak nadzorni trikotnik – ne le nad finančnim ravnanjem, ampak tudi nad kvaliteto izvajanja OA – je predvideval spomladanski predlog zakona. V zadnjem osnutku ga ni več. Tiste in samo tiste IzvOA, ki so se bali in se bojijo takega nadzornega trikotnika, je upravičeno in UTEMELJENO STRAH. Prav je, da se ga bojijo!
ZA KAJ GRE PRI DECEMBRSKI NOVELI PRAVILNIKA?
Določila novele Pravilnika o osebni asistenci (POA) z dne 23. 12. 2024, ki plače OAsist in drugih zaposlenih v OA odslej izražajo v količnikih minimalne plače, zgolj logično izhajajo (čeprav ga s svojo uveljavitvijo »prehitevajo«) iz zadnjega osnutka predloga ZOA, ki odpravlja predvideno ustanovitev javnega zavoda, ki so ji nasprotovali naši zaposlovalci, hkrati pa odpravlja tudi 4. člen veljavnega ZOA, v katerem so opredeljene naloge države, namreč: načrtovati razvoj osebne asistence in razvijati dejavnost, jo usklajevati z drugimi področji socialne varnosti in sprejemati ustrezne zakonske podlage; zagotavljati pogoje in možnosti za enakomerno dostopnost, učinkovitost in racionalno organiziranost storitev osebne asistence na območju Republike Slovenije; zagotavljati pogoje za izobraževanje in usposabljanje; zagotavljati sredstva za financiranje postopka za uveljavljanje pravice do osebne asistence in izvajanje osebne asistence.
Kakor da bi predlagatelj novele ZOA (minister za delo in MDDSZ) izvajalcem osebne asistence (IzvOA) hotel reči: »Evo, tukaj imate, kar ste hoteli: zavrnili ste javni zavod, s tem pa možnost, da sklenemo kolektivno pogodbo z razširjeno veljavnostjo in OA spravimo v javni sektor. In da ne bi bilo nadaljnjih nesporazumov, smo poskrbeli, da bo poslej vsakomur jasno, da je OA v zasebnem sektorju. Ker nočete, da bi država načrtovala razvoj OA in jo razvijala ipd., jo bomo tudi razbremenili vseh teh nalog. Ampak, saj ste zadovoljni, mar ne?«
Prav nekaj takega je minister Luka Mesec na sestanku t. i. »pogajalske skupine« dne 4. 12. 2024 tudi dejansko izrekel. Povedal je, da verjame, da bodo IzvOA zdaj zadovoljni, ker javni zavod ni več na pogajalski mizi, da pa to seveda hkrati pomeni, da OAsist ne bodo mogli biti javni uslužbenci. To je bil njegov uvod.
In res: nobena invalidska organizacija in sploh noben IzvOA, ki so člani t. i. »pogajalske skupine« na MDDSZ, ni več »v celoti« zavračal tega zadnjega osnutka predloga ZOA, zavrnil pa ga je SOA, saj je ta osnutek zagotovilo za čedalje pomanjkljivejše financiranje OA, za nadaljevanje kaotičnih razmer, ki jih generira pomanjkanje kriterijev kakovosti, pomanjkanje možnosti za zakonit nadzor s strani MDDSZ oz. države, s tem pa zagotovilo za razpad in dokončen propad OA kot dejavnosti.
ZAKAJ NUJNO POTREBUJEMO JAVNI ZAVOD?
25. maja lani smo z objavo ob obletnici naše stavke nagovorili uporabnice in uporabnike OA. Povezava je TUKAJ.
UpOA smo z njo želeli seznaniti s prednostmi predloga ZOA, ki je bil spomladi v javni razpravi, sploh ker so bili že zasuti s propagando in agitacijo njihovih organizacij, ki izvajajo OA, torej naših zaposlovalcev. Poudarili smo sledeče:
OA doslej še nikoli ni bila v javnem sektorju; od samega začetka je vzpostavljena v zasebnem sektorju, kot javno financirani segment zasebnega sektorja. O tem smo že dolgo veliko pisali in poudarjali, da je to eden izmed »izvirnih grehov« sistema OA, kakršen je bil vzpostavljen z ZOA. Država je s tem, ko je OA vzpostavila v zasebnem sektorju, bežala od odgovornosti.
Če se namreč z javnimi sredstvi financirajo dejavnosti v zasebnem sektorju, se lahko država kot financer nenehno izgovarja na negospodarno izvajanje dejavnosti, na zlorabe, anomalije itn., ki jih ne more učinkovito nadzorovati in odpravljati, ker nima primerljivih pooblastil, kakršna ima v primeru javnih ustanov. LAHKO PA OMEJUJE IN CELO ZNIŽUJE FINANCIRANJE, saj v konkretnem primeru osebne asistence NI NEPOSREDNO ODGOVORNA za uresničevanje pravic oviranih oseb – uporabnic in uporabnikov. Neposredno odgovorni za uresničevanje teh pravic so IzvOA, kot pogodbeniki v zasebnem sektorju.
Prav tako država ni hotela biti neposredno odgovorna za kvalitetne pogoje dela, za varnost in zdravje delavk in delavcev ter za ustrezno ovrednotenje našega dela, saj je odgovornost za vse to preložila na razdrobljene izvajalce dejavnosti v zasebnem sektorju, čeprav gre za dejavnost, ki jo 100% financira z javnimi sredstvi.
Za to, da so pravice ne le resnične, ampak tudi uresničene, je nujno, da se ve, kdo je dejansko odgovoren za njihovo uresničevanje.
Z ustanovitvijo javnega zavoda bi država spet prevzela odgovornost za izvajanje OA, ki jo je s samo uzakonitvijo sicer priznala in prevzela, a je z istim dejanjem od nje zbežala, ko jo je preložila (outsoarced) ter razdrobila na izvajalce v zasebnem sektorju.
KAKO JE S PRIMERLJIVOSTJO S POKLICI V SOCIALNEM VARSTVU?
28. in 29. člen POA sta osnovne plače zaposlenih v OA doslej določala »v višini« tega ali onega »plačnega razreda, KOT VELJA ZA JAVNI SEKTOR«, s čimer se je poudarjalo, da ravno NISMO v javnem sektorju. To torej ni pomenilo, da smo bili »uvrščeni v« plačne razrede javnega sektorja. Posledično tudi ne moremo zdaj govoriti o »izključitvi iz plačnih razredov« ipd., kot od mnogih slišimo. Do marca 2022 je POA napotoval tudi na kar dve kolektivni pogodbi (KPDZSV in KPJS), ampak to nista bili naši, izpogajani kolektivni pogodbi dejavnosti. Zato sta lahko bili čez noč odstranjeni. POA je bil z njima zgolj okrancljan, dokler ni obveljalo, da je treba krčiti sredstva.
Res je: če se je vrednost plačnega razreda v javnem sektorju zvišala, so se zvišale tudi naše osnovne plače, saj so bile (arbitrarno) določene s temi višinami. Če pa so zaposleni v JS izpogajali prehode v višje razrede – to za nas ni imelo nikakršne veljave.
Tako tudi zdaj, ob reformi plačnega sistema v javnem sektorju, v primeru OAsist ne bi samodejno prišlo do »prevajanja« 26. oz. 27. plačnega razreda v nova, saj v 26. oz. 27. plačni razred sploh nismo bili »uvrščeni«. MDDSZ bi nas na pritisk ministrstva za finance (MF) vedno znova uvrstil nekje okoli minimalne plače.
Že februarja 2022 nam je namreč direktorica Direktorata za invalide pribila, da je bila prvotna metodologija, po kateri se je izhodiščno vrednost ure storitve OA primerjalo s povprečjem plačnih razredov socialnih oskrbovalk I–III z in brez napredovanj, napačna, ker smo glede na našo zahtevano stopnjo izobrazbe primerljivi kvečjemu s socialnimi oskrbovalkami III, tj. tistimi, ki s pogodbami za določen čas enega leta delajo brez kvalifikacij, dokler ne opravijo NPK. Sliši se kruto in je vsekakor krivično, žal pa drži. Zahtevnost dela se v JS zaenkrat še vedno določa predvsem s stopnjo zahtevane izobrazbe za določeno delovno mesto. Za OAsist je zahtevana stopnja izobrazbe osnovna šola. Višja, ko je zahtevana stopnja izobrazbe, bolj zahtevno naj bi bilo delovno mesto, kar ne pomeni le višje plače, temveč tudi več dopusta. In narobe, seveda.
V SOA pa RAVNO V JAVNEM ZAVODU KOT IZVAJALCU OA vidimo možnost, da bi se nekje V JAVNEM SEKTORJU KONČNO ZAČELO ZAHTEVNOST DELA OCENJEVATI drugače, namreč GLEDE NA DEJANSKO ZAHTEVNOST, NE PA NA TISTO, KI JE DERIVAT ZAHTEVANE STOPNJE IZOBRAZBE. Zakaj? Zato, ker bi z javnim zavodom država prevzela odgovornost za izvajanje OA pri konkretnih UpOA, kar pomeni, da bi konkretnim posameznikom morala zagotoviti zadostno število OAsist in vsakodnevno pokritost vseh odobrenih ur OA. Pri DSO-jih, posebnih zavodih za ovirane osebe idr., si država »lahko privošči« pomanjkljivo financiranje, ker njena odgovornost ni konkretizirana na posamezne osebe. Financira zgolj programe, v katere so »oskrbovanci« vključeni. ZOA pa je glede tega vzpostavil individualizacijo ali bolje konkretizacijo pravic, kot pravic posameznika. Ker bo torej javni zavod moral zaposliti zadostno število OAsist, predvidevamo, da bo moral izvajati drugačno vrednotenje zahtevnosti dela, kot se doslej izvaja v javnem sektorju. Kolektivna pogodba med javnim zavodom in sindikatom kot socialnima partnerjema, ki jo sklene MDDSZ (tj. država) pa bi z razširjeno veljavnostjo postala zavezujoča za vse IzvOA, kar bi slednjim zagotovilo stabilno financiranje, ki bi bilo končno dovolj odporno na pritiske z MF, s tem pa na pritiske Gospodarske zbornice in drugih predstavnikov kapitala , saj so MF in vlada nenehno pod njihovimi pritiski, da naj znižujejo davke in posledično krčijo proračunska sredstva, da bodo le slovenski podjetniki bolj »konkurenčni«.
KRATKOROČNE IZBOLJŠAVE VSEKAKOR – AMPAK NE NA RAČUN DOLGOROČNIH! VIŠJE PLAČE VSEKAKOR – AMPAK NE NA RAČUN DOPUSTA!
Pravilnik o osebni asistenci (POA) je podzakonski akt, ki je navidez popolnoma odvisen od samovolje MDDSZ, saj je to ministrstvo zanj pristojno, v resnici pa od vsakokratne vlade, saj je ministrstvo za finance (MF) dejansko ključni faktor pri dodelitvi sredstev posameznim resorjem. Drugače pa je z zakonom in izpogajano kolektivno pogodbo, ki bi bila zavezujoča tudi za državo (in s tem za vsakokratno vlado).
Resnična katastrofa, ki grozi OAsist, a tudi UpOA in OA kot dejavnosti, je zadnji osnutek predloga ZOA, ki so ga skoraj vse invalidske organizacije in drugi IzvOA »požegnali«. Če bi ta osnutek postal zakon, je OA kot dejavnost zapisana propadu.
Z občasnimi protesti in »hit & run« akcijami je sicer možno doseči neke kratkoročne ugodnosti prek sprememb POA. Toda vse takšne pridobitve lahko MDDSZ z naslednjo novelo POA odpravi, kot je npr. odpravilo napotitev na kolektivni pogodbi. Ker je z istim pravilnikom, s katerim je od 1. marca 2022 odpravilo napotitvi na kolektivni pogodbi KPDZSV in KJS, dvignilo višino najnižje osnovne plače OAsist z višine 23. na višino 25. plačnega razreda, kot velja za javni sektor, je večina OAsist bila pomirjena in zadovoljna (!!!), čeprav so bili dodatki zdaj izraženi le še kot maksimalne višine »upravičenih stroškov« IzvOA kot pogodbenikov. Za dopuste smo sicer mukoma dosegli, da jih IzvOA lahko izplačujejo po 160. členu ZDR-1, seveda pa smo se v SOA zelo dobro zavedali, kaj se bo zgodilo, ko bo cena ure storitve postala prenizka. Kje je zagotovilo, da se prav to ne bo ponovilo?
Zato si SOA, SSS in ZSSS že ves čas prizadevamo za vključitev OA v javni sektor, kar pa je v zatečenem stanju možno le z ustanovitvijo javnega zavoda, ki bi pozneje med drugim omogočil SKLENITEV KOLEKTIVNE POGODBE z razširjeno veljavnostjo. To bo zdaj skušala doseči naša sindikalna centrala ZSSS, sprva znotraj pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Naše sporočilo IzvOA je: NE RAČUNAJTE Z NAMI, DA VAM BOMO ŠE KDAJ POMAGALI S PRITISKI NA FINANCERJA, ČE BOSTE VI ŠE NAPREJ BLOKIRALI NAŠA VEČLETNA PRIZADEVANJA za izboljšanje položaja OAsist in posledično UpOA. Ker pa velja stari rek »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«, jih še enkrat pozivamo k socialnemu dialogu in razumnosti: NEHAJTE SPODKOPAVATI NAŠA PRIZADEVANJA!
—
Ilustracija je del agitacijskega materiala Elene Pečarič
-
JAVNI ZAVOD OA – ne čisto tak, kot smo si ga zamislili in ga predlagali, pa vendar – prvi korak v pravo smer: JAVNI ZAVOD – JAVNA SLUŽBA – JAVNI SEKTOR!
V okviru javne razprave o predlogu novele ZOA smo Sindikat osebne asistence (SOA), Svobodni sindikat Slovenije (SSS) in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vložili skupno stališče: https://www.zsss.si/…/05/SOA_ZSSS_SSS_ZOA_30042024.pdf
Glavne poudarke lahko preberete tukaj: https://www.zsss.si/soa-sss-zoa-jav-razprav-105/
Poleg tega sta SOA in SSS vložila dodatni komentar, v katerem poudarjamo, da bi pravica do osebne asistence (OA) uporabnice in uporabnike (UpOA) morala zavezovati k odgovornosti. Le tako lahko zakon učinkovito zaščiti osebne asistentke in asistente (OAsist). Predlagamo tudi ukinitev možnosti izbire družinskih članov za OAsist, vendar zgolj v prihodnje, pri čemer odločno nasprotujemo odpuščanju že zaposlenih.
Dodatni komentar SOA in SSS lahko preberete v nadaljevanju:
KOMENTAR SOA IN SSS NA PREDLOG NOVELE ZAKONA O OSEBNI ASISTENCI (ZOA), POMLAD 2024
V Sindikatu osebne asistence (SOA) in Svobodnem sindikatu Slovenije (SSS) s tem dopisom dodajamo komentar k predlogu noveli zakona o osebni asistenci (ZOA), ki je bil 2. 4. 2024 dan v javno razpravo (https://e-uprava.gov.si/…/pred…/predlog-predpisa.html…).
Pozdravljamo ustanovitev javnega zavoda, kot ga predvideva novi predlog ZOA, ki ima že sama po sebi vsaj potencial, da bistveno pripomore k razrešitvi nekaj naših načelnih kritičnih stališč glede osebne asistence (OA), ki smo jih doslej predstavljali (npr. tudi v javni razpravi k lanskemu predlogu ZOA 13. 10. 2023 podali ZSSS, SSS in SOA), žal pa je videti, da novi predlog obenem vnaprej preprečuje oz. onemogoča upoštevanje naših treh načelnih stališč, namreč:
a) potrebo po regulaciji poklica osebnih asistentov (OAsist) z ustrezno in zadostno izobrazbo ter s standardi in normativi (zaradi opredelitve OA kot »laične pomoči«),
b) po ureditvi plačnega sistema, ki bo OAsist zagotavljal ustrezno plačilo za opravljeno delo (zaradi opredelitve OA kot »laične pomoči«),
c) po oviranosti uporabnika osebne asistenca (UpOA) kot glavnemu kriteriju za presojo upravičenosti do OA in obsega njenih storitev, namesto poudarka na vse bolj produktivistično razumljeni »aktivnosti« (še posebej zaradi nejasnosti oz. netransparentnosti pete alineje petega odstavka 6. člena predloga) – vsaj dokler se ne zagotovi korenito izboljšanje obsega storitev dolgotrajne oskrbe (DO), tako da bosta ZOA in Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk) zares usklajena in komplementarna zakona.
Poudarjamo pa, da sta namen in smisel izvirno razumljene OA ravno odpravljanje družbenih ovir, ki so posledica neprilagojenosti družbe oviranim osebam.
Predlagamo še, da se v določbe zakona, kjer te omenjajo izvedbene akte, izrecno omeni, da so socialni partnerji vključeni v pripravo teh izvršilnih predpisov.
In dodatno glede stopnje oviranosti kot glavnega kriterija za presojo upravičenosti do OA: kot smo že poudarjali, ni odločilno, kako se razmejita OA in DO, sprejemamo tudi rešitev, ki jo predlaga npr. Varuh človekovih pravic (Varuh), namreč da naj bi OA bila pomoč vsem oviranim osebam, DO pa starejšim. Takšna razmejitev pač terja bolj diverzificirano usposabljanje OAsist, kar je vsekakor rešljivo. Načelno pa podpiramo vsebinsko, tj. strokovno razmejitev, v skladu z »ožjim«, izvirnim pomenom OA, v smislu dela izključno po navodilih UpOA, vendar nikakor ne v pogojih, zaradi katerih bi UpOA izgubljali obseg storitev, ki jih dejansko potrebujejo.
Nekaj drugega so, seveda, primeri neupravičeno dodeljenega prevelikega obsega, kjer se razhajamo s stališčem Varuha, da naj se ne bi smelo posegati v že pridobljene pravice posameznikov iz postopkovnih razlogov (tj., ker izvirni ZOA ni predvideval te možnosti). Pravica do OA kot taka se namreč s ponovnim ocenjevanjem nikomur ne jemlje, odvzame se le neupravičen obseg storitev ali tudi upravičenje do OA na podlagi prejšnje odločbe v celoti (kolikor uporabnik pade pod prag tridesetih ur, ki smo ga že večkrat kritizirali), dokler se potrebe konkretnega posameznika ne spremenijo, tako da postane upravičen po veljavnih kriterijih.
Nikakor pa ni legitimno z novim ocenjevalnim orodjem (se pravi z novimi kriteriji) zniževati obseg OA tistim UpOA, ki jim NI bil neupravičeno dodeljen prevelik obseg OA, ne da bi se jim izgubljeni obseg kompenziral s kako drugo dejavnostjo, npr. iz naslova DO. In ker bi bili vsi novi upravičenci diskriminirani glede na UpOA, ki so bili ocenjevani s prvotnim ocenjevalnim orodjem, enako velja tudi za njih. Zato je raba novega ocenjevalnega orodja, ki poleg potreb upravičencev ocenjuje tudi njihovo »aktivnost«, dopustna le ob zagotovitvi ustrezne kompenzacije iz drugega naslova. V nasprotnem primeru bo očitek, da gre pri reformi OA z novelo ZOA za občutno krčenje pravic oviranih oseb zaradi krčenja sredstev, popolnoma upravičen. Ko se je pod vodstvom ministra Janeza Cigler Kralja leta 2022 pričelo ponovno ocenjevanje z novim orodjem, se je v javnosti zabrisovalo razlikovanje med UpOA, ki so neupravičeno prejeli preveč ur, in UpOA, ki so ure izgubljali na podlagi novega ocenjevalnega orodja. Na predlog SOA in tudi Inštituta RS za socialno varstvo (IRSSV), ki je razvil tako prvotno kot novo ocenjevalno orodje, je bilo pod novim vodstvom MDDSZ ponovno ocenjevanje ustavljeno, dokler se ZOA ne uskladi z ZDOsk. Ob tem opozarjamo, da ZDOsk-1 ustrezne kompenzacije žal ne omogoča in da se storitve OA v tretji alineji 1. odstavka 9. člena predloga novele ZOA v primerjavi z jesenskim predlogom zdaj tudi izključujejo s storitvami DO na domu. Zato raba novega ocenjevalnega orodja (ki ocenjuje aktivnost) po našem mnenju ni in ne more biti dopustna, dokler ZDOsk ne bo ustrezno usklajen z ZOA.
V nadaljevanju podajamo komentarje k posameznim členom predloga ZOA:
Četrti odstavek 2. člena predloga zakona (definicija osebne asistence): Dosedanja dikcija »Uporabniku je zagotovljena prosta izbira izvajalca osebne asistence in osebnega asistenta« se je izkazala za neustrezno, ker se jo je – kljub že obstoječim implicitnim omejitvam, ki izhajajo iz 1. odstavka 16. člena veljavnega ZOA – prepogosto razlagalo v smislu absolutne, recimo ji »potrošniške« pravice UpOA kot potrošnika. Zamenjava z ustreznejšo je nujna že zato, ker se na takšno razlago niso sklicevali zgolj izvajalci OA (IzvOA), temveč tudi Direktorat za invalide (MDDSZ), ki je po našem razumevanju sicer najbolj pristojen za razlago ZOA. Predlagamo torej poudarek na pravici, ki zavezuje k odgovornosti, npr. v dveh odstavkih:
»(4) Uporabnik oz. njegov zakoniti zastopnik ima pravico do proste izbire izvajalca osebne asistence in osebnega asistenta. Izbranega izvajalca osebne asistence in izbranega osebnega asistenta uporabnik oz. njegov zakoniti zastopnik lahko zamenja na osnovi utemeljenega razloga, kot to določa prvi odstavek 25. člena tega zakona. [Vključno z našim predlogom dopolnitve v komentarju k prvem odstavku 25. člena.]
(5) Pravica iz prejšnjega odstavka se lahko omeji v primeru ugotovljenih kršitev določb drugega, tretjega ali četrtega odstavka 23. člena tega zakona ter v primerih iz drugega in četrtega odstavka 25. člena tega zakona.«
Predlagamo tudi preoblikovanje četrtega odstavka 10. člena, tako da se glasi: »Vsakršno omejevanje uporabnikov s strani izvajalcev osebne asistence pri prehodu k zavodu ali k drugemu izvajalcu osebne asistence je nično. Prehod na podlagi utemeljenih razlogov odobri koordinator invalidskega varstva (v nadaljnjem besedilu: koordinator).« Naš predlog utemeljujemo v komentarju k prvem odstavku 25. člena.
20. člen (osebni asistent)
Sedanji predlog v tretjem in četrtem odstavku 20. člena določa možnost, da sta lahko OAsist do dva družinska člana UpOA. Po naših izkušnjah se je žal izkazalo, da je bila možnost zaposlitve družinskih članov strokovna napaka, ki bi jo bilo treba že s prvo novelo odpraviti, vendar ne tako, da bi se odpuščalo s pogodbami za nedoločen čas že zaposlene družinske člane, pač pa bi morala ukinitev te možnosti veljati za vse prihodnje izbire OAsist s strani UpOA. Če predlog zakona ne bo vseboval določila, da nove zaposlitve družinskih članov od dneva veljavnosti zakona niso več možne, bo to še ena zapravljena priložnost za odpravo napake.
24. člen (obveza izvajanja osebne asistence)
Opredelitev drugega odstavka 24. člena, da UpOA oz. njegov zakoniti zastopnik in IzvOA oz. zavod skupaj izbereta OAsist, ni jasna – ne glede svoje intence, ne v razmerju do petega odstavka 2. člena predloga. Predlagatelj v obrazložitvah navaja, da je pri tem potrebno upoštevati voljo UpOA. Če je mišljeno, da je volja uporabnika odločilna, potem bi bilo nujno, da se ta razlaga prestavi iz obrazložitve v sam drugi odstavek 24. člena, kot dopolnilo. Se pa potem zastavi vprašanje smiselnosti/redundantnosti določitve, ki pod črto ne bi pomenila nič drugega kot to, kar določa peti odstavek 2. člena, namreč da UpOA prosto izbira OAsist. Če pa ni mišljeno, da bi sicer upoštevana volja uporabnika bila tudi odločilna, potem je ta odstavek v konfliktu s petim odstavkom 2. člena.
Naše stališče, podano pri 2. členu, je, da bi UpOA moral imeti pravico do proste izbire svojih OAsist, da pa gre za pravico, ki UpOA zavezuje k odgovornosti in da jo posledično z neodgovornim ravnanjem lahko delno zapravi (npr. uporabnik, ki spolno nadleguje ženske OAsist, lahko poslej izbira samo med moškimi OAsist in obratno ipd.).
25. člen (zamenjava izvajalca osebne asistence)
Ker prvi odstavek 25. člena predloga ne vsebuje več implicitne omejitve absolutne, tj. »potrošniške« proste izbire IzvOA s strani UpOA, ampak zagotavlja samo še možnost zamenjave OAsist zaradi utemeljenega razloga, tak, kot je predlagan, pravzaprav sploh ne bi več sodil v 25. člen. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kaj ta izpust pomeni za možnost UpOA, da zamenja IzvOA: ali je mišljeno, da lahko UpOA spet povsem potrošniško menja IzvOA, brez kakršnega koli tehtnega razloga, zgolj zato, ker nek drugi IzvOA (začasno) ponuja kak »bonus«, ali, nasprotno, da možnosti za zamenjavo IzvOA sploh več nima, kljub še tako utemeljenim razlogom, in da lahko preide samo v zavod, v skladu s četrtim odstavkom 10. člena predloga? Ker sta obe možnosti slabi, predlagamo dopolnitev prvega odstavka tega člena: »Če izvajalec osebne asistence te zamenjave ne omogoči ali če kako drugače krši svoje obveznosti, opredeljene z izvedbenim načrtom, dogovorom in pogodbo, lahko uporabnik zamenja izvajalca osebne asistence ali preide k zavodu, pri čemer mu pomaga koordinator.«
V primeru iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 25. člena, kjer gre za sankcijo odstopa od izvedbenega načrta zaradi ponavljajočih se kršitev UpOA oz. njegovega zakonitega zastopnika, bi bilo smotrno odpraviti možnost prehajanja k drugim IzvOa in kot edino možnost obdržati prehod v zavod. Smoter našega predloga je ohranitev standardov OA in zaščita OAsist pri delu s problematičnim UpOA, ki je zaradi poslovnega interesa IzvOA v okviru veljavnega načina financiranja (zgolj za opravljene ure pri posameznem UpOA) izrazito pomanjkljiva. Nasprotno pa ima javni zavod potencial, da bo lahko takim UpOA zagotovil ustrezne, posebej usposobljene OAsist. Zato predlagamo tudi odpravo možnosti, da zavod odstopa od izvedbenega načrta. Predlagamo preoblikovanje teh treh členov, tako da se glasijo:
»(2) Če uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik glede osebnega asistenta postavlja zahteve, ki bi predstavljale kršitev delovnopravne ali kazenske zakonodaje in jih izvajalec osebne asistence ne more oziroma ne sme* izpolniti v odnosu do asistenta, ali* če uporabnik ne ravna v skladu z izvedbenim načrtom in dogovorom, lahko izvajalec osebne asistence odstopi od izvajanja izvedbenega načrta, uporabniku pa se izvajanje osebne asistence lahko zagotovi v zavodu.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec osebne asistence dolžan zagotoviti izvajanje osebne asistence, dokler se ne zagotovi njeno izvajanje v zavodu, a ne dlje kot dva meseca od odstopa iz prejšnjega odstavka.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko izvajalec osebne asistence odstopi od izvedbenega načrta tudi, če uporabnik krši obveznosti iz dogovora o izvajanju osebne asistence in gre pri tem za utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljnje izvajanje osebne asistence. Pred odstopom od izvedbenega načrta mora izvajalec osebne asistence pisno opozoriti uporabnika na kršitev in na možnost odstopa, če bo uporabnik ponovno kršil obveznosti v enem letu od prejema opozorila in pridobiti pozitivno mnenje koordinatorja. V primeru odstopa od izvedbenega načrta je izvajalec osebne asistence dolžan zagotoviti izvajanje osebne asistence, dokler se ne zagotovi njeno izvajanje z zavodom, a največ dva meseca od odstopa.«
* dodano z naše strani
30. člen (vloga za uveljavljanje pravice do osebne asistence)
Predlagamo, da se v prvem odstavku doda nova 10. točka, ki se glasi: »izjava o seznanjenosti in strinjanju glede dostopa vseh zakonitih nadzornih organov na kraje, kjer se OA opravlja, vključno z uporabnikovim bivališčem«. Zdajšnja deseta točka postane enajsta.
45. člen (nadzor)
Zagovarjamo ureditev nadzora za vse zakonite nadzorne organe na način, da bodo ti državni organi lahko vstopali na vse lokacije, kjer se OA opravlja. Pravica do OA mora vključevati pristanek na dostopnost vseh delovišč za nadzorne organa, zato predlagamo, da taka določba, izhajajoča iz ZOA, postane tudi del odločbe ali vsaj obvezna sestavina dogovora o izvajanju OA.
SOA SSS
Nenad H. Vitorović Mirsad Begić
-
STAVKA – 25. maj 2023
Odpri PDF: