V Sindikatu osebne asistence (SOA) smo ogorčeni nad načinom, na katerega Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) z odločno prekratko javno razpravo spreminja Pravilnik o osebni asistenci, enega od pomembnejših delov ureditve področja osebne asistence. Predlog sprememb so namreč objavili 21. avgusta 2020, zainteresirani javnosti pa so omogočili dajanje pripomb, komentarjev in predlogov le do 30. avgusta! Obenem želijo, da se začne uporabljati že s 1. septembrom – že to nakazuje, da MDDSZ za tako pomembno normativno ureditev ne želi skoraj nikakršne demokratične in javne razprave ali Bog ne daj širše družbene obravnave. Kratki roki, skrivanje razprave in izogibanje razpravi, ki so značilni tudi za druga ministrstva te vlade, ne le ožijo že tako skromne standarde demokratičnosti v Sloveniji, ampak omogočajo hitre in spregledane napade na položaj delovnih ljudi v državi. Gre za taktiko, na katero ne smemo pristati.
Novi pravilnik določa 23. plačni razred le še kot zgornjo mejo, medtem ko je spodnja zdaj minimalec. To pomeni, da se izvajalci lahko odločajo, da posameznim asistentom ali vsem, ki so pri njih zaposleni, izplačujejo plače v razponu med 20. in 23. razredom, ki veljajo za javni sektor. Od 1. septembra do konca decembra bi za dodatke lahko upoštevali zgolj določila Zakona o delovnih razmerjih, če želijo, pa lahko v višini, ki velja za javni sektor (kar je tudi nekoliko manj, kot doslej). Šele od novega leta bodo spet morali dodatke izplačevati po Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.
Spodaj je naš odziv, ki smo ga pravočasno vložili v tej karikaturi javne razprave.
Spoštovani,
V Sindikatu osebne asistence (SOA) smo ogorčeni nad rezi v financiranju osebne asistence. Že večkrat smo poudarili, da glavno breme finančnih težav ne sme pasti na pleča osebnih asistentov. Razloga za to, da je osebna asistenca dražja, kot sprva predvideno, sta predvsem dva:
1. neurejenost področij nege na domu, dolgotrajne oskrbe in družinske pomoči, zaradi katere se v osebno asistenco vključuje osebe, ki bi jim bilo treba pomagati drugače. Tu se ne da zmanjšati porabe javnih sredstev, saj bo ustrezna ureditev teh področij pomenila bolj ali manj le prerazporeditev sredstev (pravzaprav povečanje, ker bo več upravičencev), česar se bržkone zavedajo tisti delavci Centrov za socialno delo (CSD), ki so kot člani ocenjevalnih komisij – strokovno neustrezno, vsekakor pa človeško ustrezno –, skušali pomagati ljudem v stiski. Mi jih zato ne obsojamo.
2. nezadostna urejenost same osebne asistence, ki omogoča odtekanje namenskih sredstev za namene “podjetnih” izvajalcev. V SOA vztrajamo, da je rešitev v določitvi in dosledni uveljavitvi standardov in normativov. S tem se ne bi le zmanjšala poraba sredstev, temveč bi dobili kvalitetnejšo osebno asistenco, tako za uporabnike, kot za nas, ki jo neposredno izvajamo. Velika večina izvajalcev OA je namreč že zdaj prisiljena tako ali drugače kršiti zakonodajo, ne le tisti “podjetni”. Tako, denimo, skorajda ni izvajalca, ki bi zaposlene asistente seznanil, da jim v primeru odsotnosti uporabnika ni treba koristiti dopusta. Skoraj vsi apelirajo na asistente, naj se z uporabnikom dogovorijo, da dopust koristijo v času njegove odsotnosti, čeprav je to oblika prisilnega dopusta, ki je Zakon o delovnih razmerjih ne dopušča. To je le primer lažje kršitve zakonodaje, motiviran s pomanjkanjem sredstev. Več primerov je navedenih v “Evalvacija uvajanja Zakona o osebni asistenci, dopolnjeno končno poročilo” Inštituta RS za socialno varstvo, katerega naročnik je MDDSZ (2020, str. 87 isl.; 96). Z znižanjem cene ure storitve se bodo kršitve zakonodaje le še množile.
Kot navaja poročilo IRSSV, smo osebni asistenti pozdravili ukrep MDDSZ (pogodba z izvajalci za leto 2020), s katerim je vse izvajalce zavezalo k izplačevanju po enotnem plačnem razredu in Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (KPZSV) (Evalvacija, str. 88 in 96). Kot neustrezno smo ocenili le višino plačnega razreda. Zdaj pa Pravilnik odpravlja ravno tisto, kar je bilo pri tem ukrepu dobrega. Za obdobje med 1. septembrom in 31. decembrom člen 9 (27) uvaja ne le slabše, temveč naravnost kaotično stanje, saj zgolj dovoljuje izplačevanje dodatkov, ki veljajo splošno za javni sektor (nižjih od KPZSV). Šele s 1. januarjem 2021 velja spet KPZSV (12. člen). S čim smo si osebni asistenti zaslužili takšno jesen? Uvedbi razpona plačnih razredov od 23. navzdol do 20. (člen 9 (29.3)) in očitni nameri MDDSZ, da osebnim asistentom za plačilo dolgoročno zacementira minimalno plačo (člen 9 (26.2)), se bomo uprli z vsemi sredstvi. Poročilo IRSSV jasno izpostavlja problem uporabnikov in izvajalcev osebne asistence pri zagotavljanju osebnih asistentov (str. 79, 81, 95, 96). Zato na točki plačila za delo zahtevamo vrnitev na metodologijo prvotnega Pravilnika (ki je veljal pred marcem 2019), po katerem je bila izhodiščna višina povprečje plačnih razredov na področju zdravstva in socialnega varstva.
V SOA se bomo odslej posvečali predvsem pripravi zaostrovanja sindikalnih aktivnosti, saj nas odločevalci očitno zapostavljate. K odtegnitvi našega sodelovanja pa bomo povabili tudi druge delavce v sorodnih dejavnostih, ki skrbijo za obstoj in prenovo družbe, npr. v zdravstvu in socialnem varstvu. V kapitalističnih razmerah namreč za naše poklice vedno primanjkuje sredstev – ne le v času krize, ampak tudi “konjunkture”. Če MDDSZ, ministrstvo za zdravstvo, ministrstvo za šolstvo itn. poslušajo predvsem ministrstvo za finance, slednje pa gospodarsko zbornico, ne bo ne kakovostne osebne asistence, ne kakovostnega zdravstva, šolstva, socialnega varstva, niti dostojne blaginje za tukajšnje prebivalstvo. Toda v SOA smo že v naši prvi izjavi za javnost napovedali, da bomo osebni asistenti slišani:
“Osebni asistenti in asistentke se organiziramo v sindikat, da bi bili slišalni in spoštovani na področju osebne asistence, ki temelji na našem delu. Ne bomo več nevidni in brez glasu. Mi smo tisti, ki lahko priborimo neprofitabilno in solidarno osebno asistenco, ki bo vsem deležnikom zagotavljala človeško dostojanstvo.”
Za SOA
Nenad H. Vitorović, zastopnik
